“Slabljenje ključnih družbenih inštitucij znanja bo državi in regiji zadalo globoko rano, ki se še dolgo ne bo zacelila.”

    Naslov je citat iz pisma, ki ga je Svet za znanost in tehnologijo poslal Vladi. Delno ga je citirala že novinarka STA, ki je bila prisotna na 13. seji SZT, v celoti pa še ni bilo objavljeno.

    Izhajajoč iz nespornega dejstva, da so vrhunska znanost, odlične univerze in inovativna podjetja temelj razvoja in dolgoročne blaginje družbe, Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije pošilja Vladi Republike Slovenije naslednje
    Stališče o položaju znanosti in inovativnosti v Sloveniji
    Zaskrbljeni smo nad velikim deležem varčevalnih ukrepov na račun temeljnih družbenih stebrov razvoja, ki se pojavljajo tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evrope. Slabljenje ključnih družbenih inštitucij znanja bo državi in regiji zadalo globoko rano, ki se še dolgo ne bo zacelila.
    Razvojna politika uspešnih držav temelji na vzpostavitvi inovativnega okolja, ki ga predstavljajo: (1) vrhunska znanost, ki se izkazuje z odmevnimi dosežki v mednarodnem merilu, (2) odlične univerze, ki neprestano skrbijo za lastno kakovost, in (3) inovativna podjetja, ki veliko vlagajo v svoj razvoj.
    (1) Uporabnost in družbena koristnost temeljnih znanosti se kaže skozi njihovo odličnost. Vrhunski znanstveni dosežki v mednarodnem merilu so sami po sebi tudi družbeno koristni in zato bistveni del vsakega inovativnega okolja. Vzpostavitev znanosti kot odprtega internacionalnega sistema sodelovanja vseh, ki pristajajo na argumentirano vrednotenje znanja kot javne dobrine, predstavlja enega izmed največjih dosežkov človeštva.
    (2) Univerze morajo aktivno skrbeti za lastno odličnost. Ustavno zagotovljena avtonomija prepušča univerzam samim skrb za lastno kakovost, kar pomeni, da so dolžne poskrbeti, da pod njihovim okriljem delujejo in poučujejo dejansko najboljši strokovnjaki, ki so na voljo v posamezni stroki. Vrhunska univerza mora biti neprestano odprta za sposobne ljudi in skrbeti, da posamezne stroke in področja ne izgubijo stika z napredkom znanja v svetu.
    (3) Inovativno podjetništvo moramo gojiti kot vrednoto, ki je enakovredna skrbi za odličnost univerz in stremljenju za vrhunskimi dosežki v znanosti. Podjetja, ki veliko vlagajo v razvoj, so usmerjena v dolgoročno rast, kar je dobro tako za državo kot za državljane.
    Le aktivno tvorno sodelovanje vseh treh ključnih stebrov razvoja: znanosti, univerze in inovativnega podjetništva, ki morajo vsak zase neprestano skrbeti za odličnost po svojih lastnih kriterijih, lahko ustvari okolje, ki bo temelj razvoja in dolgoročne blaginje v državi.
    Menimo, da so pretirani varčevalni ukrepi prav na račun ključnih družbenih inštitucij znanja napaka, ki bo osrednje stebre našega razvoja oslabila in jim onemogočila, da bi delovali v skladu s svojim poslanstvom ter tako služili družbi v skupno dobro.

    V Ljubljani, 19.12.2012.

    7 KOMENTARJI

    1. Iglič se tako vehementno obrega ob (so)zaposlitev na FMF in IJS, medtem pa je sam zaposlen 118 % na FE in 2 % na MF. Torej, dvojna merila? Res dela 120-odstotno?

      • Kvantiteto nedvomno imata (čeprav bi tudi marsikdo drug imel 2x toliko publikacij, če bi ga kot avtorja pisal še zakonski partner). Ampak če od 58 člankov v zadnjih 5 letih en sam pade v kategorijo A", najvišji IF pa ima članek v Biphysical Journal – en sam, to ni ravno znak nekih uglednih objav. Koliko je še takih fizikov, ki objavijo 58 člankov in med njimi ni niti enega PRLja? Tudi več kot polovica citatov je avtocitatov.

        Skratka, meni deluje njuna bibliografija bolj kot množično štancanje povprečnih člankov. 120% zaposlitev se mi sicer kljub temu ne zdi problematična, saj jo imajo skoraj vsi profesorji (vključno s tistimi na F1). Drugo vprašanje pa je, zakaj rabi 2% na MF – tu gre res za nepotrebno drobljenje zaposlitve.

    2. Ker sem članek g. A. Igliča zgolj preletel bi vprašal ali sem vendarle uspel dobro videti, da omenjeni predlaga, da se ukine IJS in to zato, ker imajo na Univerzi nekaj citatov in pa nekih točk več?

      Pa dobro ali je tem ljudem denar že povsem spral možgane? Pa da začnejo profesorji matematike in elektrotehnike opletati o denarju, stroških in racionalizaciji pomeni, da smo dejansko kapitulirali, da smo stopili čez rob.

      Dejansko je dozorel čas za II. republiko!*

      Dragan Stojanović

      *seveda brez JJ-a in njegovih

      • Prebral sem še nekatere njegove druge članke. Simpatičen mi je tale Iglič.

        http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/history.html

        Priporočam branje!

        PS: mimogrede, ko g. Iglič govori o dvojni zaposlenosti delavcev na FMF in IJS, ni upošteval, od kod so prišli, na primer, ustanovitelji IJS. Pa me zanima, če je upošteval pri svoji analizi, da je tudi njegovo ukvarjanje z biofiziko podvojeno vsaj na dveh mestih: na IJS in na FMF. Mar nas to tudi dodatno ne stane? Morda celo z razlogom, ki je prikrit?

        PPS: preberite si njegov spis o delu profesorjev. Še bolj zanimivo! Čisto iz radovednosti sem si pogledal, kako je njegovo pedagoško delo ocenjeno na profesorji.net. Sicer ocene na tej strani niso najbolj merodajne, ampak so bolj točne za fakultete kot srednje šole. Njegova ocena je 2.4/5, kar sodi v oceno "dobro". Odlično je 4/5.

        PPPS: nepovezano z zgornjim – ni vse slovar, kar lepo govori.

        (ZdravaPamet)

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.