Pravljice industrije fosilnih goriv

Prevod odlomkov iz TED predavanja podnebne aktivistke Luise Neubauer, ki je zelo dobro povzela pogled mladih na problematiko podnebnih sprememb:

“Ko sem odraščala, sem verjela, da bodo tako kot so moji starši poskrbeli zame, tudi vlade poskrbele za reševanje velikih problemov v svetu. Odraščala sem v svetu, ki mi je govoril, da bodo razmere za vse samo še boljše in boljše. Odraščala sem v pravljici. …

Nemčija je na četrtem mestu med državami, ki so najbolj odgovorne za podnebno krizo. Ko sem odraščala, tega nisem vedela. Vedela pa sem naslednje. Brez fosilnih goriv ne bi bilo gospodarske rasti. Brez gospodarske rasti ne bi bilo delovnih mest, ne bi bilo bogastva in ne bi bilo miru. Zato je Nemčija kurila premog, nafto in plin, ne glede na to, od kod so prihajali.

Ta pravljica ni značilna le za Nemčijo. Njene različice najdemo povsod. Dolga leta sem potrebovala, da sem ugotovila, kaj se skriva za to pravljico. …

Industrija fosilnih goriv je že pred petdesetimi leti vedela, da nas bo njihov posel pripeljal do podnebne katastrofe. V sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so imeli priložnost to znanje uporabiti za uvedbo prehoda na obnovljive vire energije.

Odločili so se, da tega ne bodo storili. Namesto tega so začeli pripovedovati pravljice. Začeli so kampanje za zavajanje ljudi. Zanikali so svojo lastno znanost o podnebju. S tem so nam ukradli našo prvo zgodovinsko priložnost za ukrepanje.

Ker katastrof ni več mogoče zanikati, je industrija fosilnih goriv spet začela pripovedovati nove pravljice. Tokrat se predstavljajo kot del rešitve. Temu pravijo tranzicija. Obljubljajo inovacije. Govorijo o zeleni rasti. In to se sliši čudovito. …

Tudi sama bi rada verjela v to. Vendar ne morem, ker obstajata dve zelo preprosti resnici. Prva je, da nimamo več časa za odlašanje. … Druga resnica pa je, in to je preprosta enačba za podnebno krizo, da za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje ali čim bližje temu cilju ne moremo dopustiti nobene nove ekspanzije fosilnih goriv. Nobenega novega projekta ni mogoče zgraditi.

Vendar pa industrija fosilnih goriv v tem trenutku načrtuje 195 novih megaprojektov, tako imenovanih podnebnih bomb, od katerih vsak izpusti več kot eno gigatono CO2. Medtem ko se vetrne turbine mirno vrtijo v televizijskih oglasih, ki nam jih prikazujejo, se industrija fosilnih goriv širi povsod po svetu. In s tem uničujejo naše možnosti, da bi ustvarili svet, ki bi bil podoben svetu podnebne pravičnosti. …

Fosilna goriva ne jemljejo le življenj in uničujejo naše podnebje. Avtokratom povsod po svetu omogočajo, da začenjajo vojne, ogrožajo demokracije in na kolena spravljajo energetske sisteme v krajih, kot je Nemčija, in po vsem svetu.

Odraščala sem v svetu, kjer so fosilna goriva tako ali drugače varovala naše demokracije, gospodarstva in mir. A resnica je, da moramo v 21. stoletju fosilna goriva razumeti kot eno samo veliko grožnjo našim demokracijam, gospodarstvom in miru.

Kakšna je torej vloga industrije fosilnih goriv v 21. stoletju? Za direktorje podjetij za fosilna goriva, upravne odbore, delničarje in vse, ki so z njimi povezani, je sporočilo preprosto: prenehajte širiti uporabo fosilnih goriv in nehajte nam lagati o tem. Vendar morda ne bi smeli zaupati, da bodo ta sporočila dosegla prave ljudi v kratkem času, ki nam je še ostal. Zato so tu druga sporočila za vse ostale.

Prvič, če industrija fosilnih goriv ne posluša, ko ji ljudje in znanost rečejo, naj preneha uporabljati fosilna goriva, je ne smemo poslušati, ko nam pripoveduje nove pravljice o tem, da želi biti del rešitve.

Drugič, če industrija fosilnih goriv ne bo ustavila uničevanja življenjskih virov, zlasti na najbolj prizadetih območjih, jo moramo ustaviti mi.

In tretjič, če bo industrija fosilnih goriv določala pravila prehoda, ki ga tako nujno potrebujemo, tega prehoda ne bomo dosegli. …

Pravila bodo morala temeljiti na znanstvenih dognanjih, ki nam danes na srečo povedo vse, kar moramo vedeti.

Zato je to poziv ljudem povsod po svetu, da prenehajo z običajnim življenjem in začnejo graditi nov jutrišnji dan, da bomo nekoč spet imeli novo normalno življenje. Tega novega jutri ne bodo gradili tisti, ki so nas pripeljali v vso to zmešnjavo, ki jim nimamo razloga zaupati in ki želijo sedeti za isto mizo kot mi, vendar nikoli ne bodo sedeli na naši strani. …”

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

4 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Roman
Roman
1 leto nazaj

Vse lepo in prav, vendar je žal to le ena plat medalje. Kaj pa druga?
https://www.portalplus.si/5176/kitajska-i/

Filip Hubat
Filip Hubat
1 leto nazaj

Pri takih “gretah”, ki se razglasijo za varovalke okolja hitro dokažemo, da gre za lažnivo sprenevedanje. Takorekoč vse imajo vse pridobitve “umazane tehnologije” v redni uporabi. Ko so v Žirovnici imeli predstavitev poglabljanja in čiščenja zajezitve hidroelektrarne, so se našli tam tudi nasprotniki. Pa je pozval govorec naj vstanejo tisti(ste), ki imajo na roke oprane gate. Vse je obsedelo. Skratka vsi bi bili ekološki ampak, da bi se čemu odpovedali, to pa ne. Že sama potovanja “okoljevarstvenikov” na simpozije, kot je bil tisti na rajski otok Bali, je bila predstava zase. Ko se je trlo letal iz vsega sveta. Pa… Beri dalje »

Brane Slevec
Brane Slevec
1 leto nazaj
Odgovor na  Filip Hubat

Glej Filip, ti si najbrž še zelo mlad človek, besede so hitrejše od misli, čeprav naj bi bile te hitrejše od svetlobe … ‘ne verjameš’ v podnebne spremembe, kar je prav tako povezano z mladostjo, bodisi mentalno, bodisi dejansko, saj jih nisi imel priložnosti spremljati v živo … in tako naprej. Prav na tistem zajetju pa se je pred cca 40 ali celo več leti nekaj zgodilo, kar je najbrž tudi sprožilo tisto debato (o gatah) v Žirovnici. Namreč, že takrat so hoteli očistiti in poglobiti tisti jez in je bilo za to treba najprej spustiti vodo ven iz akumulacijskega… Beri dalje »

Filip Hubat
Filip Hubat
1 leto nazaj
Odgovor na  Brane Slevec

Zahvaljujem se vam za poglobljen odgovor, dasiravno se z vami v marsičem ne strinjam. Moj naslednji rojstni dan bo 70-letnica, čeprav bi bil raje v letih kot ste mi jih pripisali. Ker živim zelo blizu Save sem kot otrok videl ničkoliko poginulih rib čeprav se mi sicer niso zdele gensko spremenjene kot “vaše” v Franciji. Danes nisem pri volji, da bi vam odpisal v obsegu, ki bi pojasnjeval v čem se ne strinjam.

Lep pozdrav.