Univerza “Postani bogat”

    V zadnjem New Yorkerju je Ken Auletta objavil zanimiv zapis o Stanfordu in o prelivanju med silicijevo dolino in Stanfordskimi učilnicami.

    On a sunny day in February, Evan Spiegel had an appointment with Wendell and Nasr to seek their advice. A lean mechanical-engineering senior from Los Angeles, in a cardigan, T-shirt, and jeans, Spiegel wanted to describe the mobile-phone application, called Snapchat, that he and a fraternity brother had designed. The idea came to him when a friend said, “I wish these photos I am sending this girl would disappear.” As Spiegel and his partner conceived it, the app would allow users to avoid making youthful indiscretions a matter of digital permanence. You could take pictures on a mobile device and share them, and after ten seconds the images would disappear. 

    Spiegel needed some business advice from campus mentors. He and his partner already had forty thousand users and were maxing out their credit cards. If they reached a million customers, the cost of their computer servers would exceed twenty thousand dollars per month. Spiegel told Wendell and Nasr that he needed investment money but feared going to a venture-capital firm, “because we don’t want to lose control of the company.” When Wendell asked if he’d like an introduction to the people at Twitter, Spiegel said that he was afraid that they might steal the idea. Wendell and Nasr suggested a meeting with Google’s venture-capital arm. Spiegel agreed, Nasr arranged it, and Spiegel and Google are now talking. 

    …If the Ivy League was the breeding ground for the élites of the American Century, Stanford is the farm system for Silicon Valley. When looking for engineers, Schmidt said, Google starts at Stanford. Five per cent of Google employees are Stanford graduates. The president of Stanford, John L. Hennessy, is a director of Google; he is also a director of Cisco Systems and a successful former entrepreneur. Stanford’s Office of Technology Licensing has licensed eight thousand campus-inspired inventions, and has generated $1.3 billion in royalties for the university. Stanford’s public-relations arm proclaims that five thousand companies “trace their origins to Stanford ideas or to Stanford faculty and students.” They include Hewlett-Packard, Yahoo, Cisco Systems, Sun Microsystems, eBay, Netflix, Electronic Arts, Intuit, Fairchild Semiconductor, Agilent Technologies, Silicon Graphics, LinkedIn, and E*Trade. 

    ….But Stanford’s entrepreneurial culture has also turned it into a place where many faculty and students have a gold-rush mentality and where the distinction between faculty and student may blur as, together, they seek both invention and fortune. Corporate and government funding may warp research priorities. A quarter of all undergraduates and more than fifty per cent of graduate students are engineering majors. At Harvard, the figures are four and ten per cent; at Yale, they’re five and eight per cent. Some ask whether Stanford has struck the right balance between commerce and learning, between the acquisition of skills to make it and intellectual discovery for its own sake. 

    ….Very often, the wealth created by Stanford’s faculty and students flows back to the school. Hennessy is among the foremost fund-raisers in America. In his twelve years as president, Stanford’s endowment has grown to nearly seventeen billion dollars. In each of the past seven years, Stanford has raised more money than any other American university.

    7 KOMENTARJI

    1. Dobrodošel bi bil še avtorjev komentar. Več o študiji na ameriških univerzah je obširno napisal mladi profesor na MITju Barbič. Zelo priporočam. http://people.csail.mit.edu/barbic/vodic.html

      // Ali hočemo drugačen sistem večih / privatnih univerz?

      Gre za vprašanje kontrolnega in upravnega mehanizma univerze.

      Ena poanta ameriškega sistema od javnega denarja neodvisnih oz. manj odvisnih univerz je, da imajo direkten interes v naklonjenosti bivših študentov. Dobro lahko delujejo le, če si ti v svojih bodočih vplivnih vlogah predstavljajo, da se da na univerzah kaj pametnega narediti.

      Si sploh drzne kdo narediti raziskavo, koliko diplomantov naših univerz je zadovoljnih s svojo izkušnjo? Kaj pa na primer Filozofske fakultete?
      (…In stransko vprašanje: kaj to pove o diplomantih, ki sploh vztrajajo do konca? Ukinimo diplomante!!)

      Pri nas govorimo o "javni univerzi", ki je financirana z javnega denarja. To pomeni, da bi morala delovati v javnem interesu. (Kaj je to?) Kdo v tem trenutku upravlja z njo? Univerza je profesorsko kraljestvo, in ko ji, v današnji slovenski obliki, stopajo v bran naprimer pri fenomenu MSU, je to rojalizem.
      Slovenska univerza je – konstitutivno – primer nedemokratičnega, avtoritarnega, nikomur odgovornega sistema kastne elite. Vse aristokracije se sprevračajo v oligarhije.

      Na drugi strani. Tuljenje o "izgonu industrije iz univerze" se mi zdi infantilno. Opazil sem, da si kolegi ne morejo predstavljati, da bi kdo, ki sicer razmišlja podobno kot oni – torej si želi, da bi univerza (in širše – ves javni prostor) postala kvalitetnejši, idealen prostor za teoretsko in znanstveno delo – lahko ohranil in branil ta interes tudi ob robu, ali pa izven te institucije. Akademsko življenje in "čut za teorijo" obstaja tudi po 25em, tudi, ko ne hodiš več vsak dan na faks. Ko si neučakan, da narediš s svojim pridobljenim znanjem nekaj kul.
      …Predstavljam si, da imajo vsi profesorske ambicije? Navadna podganja dirka? Karierne sanje: prof.Močnikov asistent.

      Kakorkoli, na koncu imamo na voljo izbiro med tem, da nam univerzo kroji ali "neodvisna akademska sfera" (vključno z njeno zadnje čase vedno bolj očitno zbastardiziranostjo in nesposobnostjo samorefleksije in vodenja samo sebe v pravo smer), ali pa kombinacija izbira/trg/podpora industrije.
      Prvi NE DELUJE. Tudi, če je mehanizem kdaj deloval, je nagnjen k temu, da se nujno izrodi (profesorji izbirajo ASISTENTE. Le od individualnega moralnega momenta v redki priložnoti, ko izbirajo svoje nasledstvo, je odvisno, če prehod ne bo v slabše. — Bi bilo jasneje, če slovenimo v pomočnike? O kulturi akademskega pomočništva pa več v PHD comics, ali pa v govoricah o FDV profesorskem kadru).
      …Drugi sistem zna delovati kar dobro, ampak na precej večjem scaleu (kot ameriški je). Bolonja gre v tej smeri, njena implementacija pa je (kolikor je) katastrofalna tudi zaradi izrojenosti #1. (Če ne verjameš, vprašaj koga o "dinamiki" implementacije na Oddelku za filozofijo.). Nesprejemljiv problem drugega je diskriminacija v izhodišču. Take univerze si zagotavljajo neodvisnost tudi tako, da računajo velike vsote denarja. Ta nekaterim po dednem pravu morda ne pomeni nobene ovire, druge pa morda vpne v zakreditirano suženjstvo v gnilem kapitalizmu. Btw. Bojda je na Harvardu nekje 60% bogatih, in 40% nadarjenih (kriteriji?). Kakorkoli…………….

    2. …………Lahko razvijamo hibridne modele, in tu je dovolj neraziskanega. Prej omenjen MSU je bil za to debato zaradi izhodišč neprimerna platforma, čeprav bi bili rezultati na kratek rok v hočeš-nočeš demokratično-kapitalistični situaciji bolj realistični. (MSU in vprašanje taktike).
      …..še bolje pa, če temelje porušimo, in zgradimo nekaj novega, z oporo na nekaj novega. Pri tem je potrebno začeti z dobro artikuliranimi cilji (npr "idealno in nediskriminatorno teoretsko in znanstveno okolje"), ne pa se zapoditi v veselo ideološko rekonfiguriranje.
      Seveda predlagam tehnologijo. Za nove sisteme pridobivanja znanja so po mojem bolj kot razvijanje konceptov tipa "samoupraven študij" relevantne informacijsko-komunikacijske tehnologije, pritisk v smeri odprte znanosti (open access, open data, open source, etc), ter splošnega širjenja znanstveno-raziskovalne kulture (hackerspaces, odprta inovacija v podjetjih, Kvarkadabra).
      + ščepec konsekventnega, javnega zoperstavljanja in (v odsotnosti boljšega izraza) "potrošniškega pritiska".
      Primer! Simpatizerji MSU, boste nadaljevali študij na instituciji, ki zaposluje prekerno, katere program je nekvaliteten in zastarel, urnik popolnoma nečloveški (in vodstvo nesposobno zagotoviti alternativne rešitve), knjižnica podhranjena in odprta 10 ur na teden? Kjer se profesorjem včasih ne da hoditi na predavanja? Kjer so oddelki nedovzetni za konkretne predloge izboljšav?
      —-boste?
      Jaz sem ga pustil.
      "If you want to get laid, go to college. If you want an education, go to the library." –Zappa

    3. Kar se tiče ZDA. Ne smemo pozabiti, da imajo H1B viso. Brez nje bi njihove privatne univerze služile za javno kuhinjo. Silikonska dolina pa bi bila v evropi.

      (ZdravaPamet)

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.