Prva stvar, ki jo moramo storiti, je zavrniti primerjavo, da
je nacionalno gospodarstvo podobno družinskem.Vsakič, ko vam politik govori, da moramo z nacionalnimi
financami ravnati tako, kot vesten gospodar ravna s svojim tekočim računom, na
katerem noče imeti minusa, nehajte poslušati. Govori namreč nesmisel.

Prvi razlog, zakaj
finančni minister ni »tak kot jaz ali vi, le z večjim tekočim računom«

V gospodinjstvu lahko sprejemamo odločitve, koliko bomo
porabili, koliko se bomo zadolžili in kako hitro bomo odplačevali dolg, da ne
bi imel prevelikega učinka na naš dohodek.

Toda to preprosto ne drži za državo. Če država  troši manj, to istočasno negativno vpliva na njene davčne prihodke. Ta učinek lahko celo izniči učinek varčevanja zaradi
proračunskih rezov.

Če  gospodinjstvo manj
porabi za svoje nakupe v veleblagovnici, mu ni treba skrbeti, kaj se bo zgodilo
z veleblagovnico.

Če se nasprotno država odloči, da bo bolj varčna in zato odloži
gradnjo novih šol ali bolnišnic, učinek  tega
ne bo zgolj  prihranek. Pojavili se bodo
številni neželeni stranski učinki, ki se za državo lahko izkažejo kot bolj
škodljivi od koristi proračunskih rezov za javne finance.
Raziščimo zakaj. Zmanjšanje naročil pomeni, da gradbena
podjetja delujejo z manjšim dobičkom in plačajo manj davkov. Prav tako kupijo
manj opek.  Gradbeno podjetje in opekarna
morata zato odpustiti del zaposlenih. Ti na novo nezaposleni bodo zato spet
plačevali manj davkov. Prav tako bodo manj trošili v veleblagovnici, kar bo
prizadelo veleblagovnico in povzročilo, da bo državi plačala manj davka. Ostali
davkoplačevalci bodo obremenjeni z dodatnim stroškom za nadomestila za
brezposelne … itn.

Gospodinjstvu ni treba
skrbeti, kaj njegove odločitve o trošenju pomenijo za druge ljudi ali za širše
gospodarstvo. Za državo pa je to, nasprotno, prav najbolj pomemben premislek.

Drugi razlog, zakaj
finančni minister ni »tak kot jaz ali vi, le z večjim tekočim računom«
Ko politiki govoričijo o svojem idealnem gospodarju,
predpostavijo, da je  on (sumimo, da  imajo v mislih moškega) polno zaposlen – da torej
ne more preprosto delati več, da bi poplačal svoj minus na tekočem računu.
Toda za našo državo [VB] to ne velja. Mi nismo polno
zaposleni. Imamo visoko stopnjo brezposelnosti in veliko število ljudi, ki so
delno zaposleni, a si želijo, da bi bili polno zaposleni. Če izvajamo politike,
ki ljudem omogočajo zaposlenost in dobre, ekonomsko produktivne službe, se primanjkljaj
zmanjša, saj se zmanjšajo stroški nezaposlenosti in povečajo proračnski
prihodki iz dohodnine – in to ne da bi spremenili kakršno koli davčno stopnjo.

Pravilen način, kako
razumeti primanjkljaj
Če torej minus na tekočem računu ni pravilen način, kako
razmišljati o primanjkljaju, kateri je potem pravi? Najbolj pravilno si primanjkljaj predstavljamo, da sestoji
iz dveh delov.
1. Največji del primanjkljaja je povzročila gospodarska kriza
in recesija. Nezaposleni ne delajo in ne plačujejo davka. Podjetja ne
ustvarjajo dobička in ne plačujejo davka. Tovarne vseh svojih strojev ne
izrabljajo učinkovito. … Končati recesijo pomeni uporabiti vse te proste
resurse. To poveča davčne prihodke in zmanjša breme socialnih transferjev, ter
posledično zmanjša primanjkljaj.
2. Toda obstaja še drugi del primanjkljaja. Vzrok
gospodarskega zloma je bil napihnjen finančni mehurček, ki se je izkazal za
utvaro. Mislili smo, da gre za resnično bogastvo, toda bila je le njegova
utvara. To pomeni, da tudi tedaj, ko bo gospodarstvo spet pričelo delovati, ne
bo tako produktivno, kot smo si nekoč predstavljali, da je, in stopnje rasti
ne bodo tako velike.
Ta drugi del primanjkljaja je mnogo manjši kot prvi, vendar
bo ostal z nami še dolgo po tem, ko bomo spet dosegli pravo gospodarsko rast in
bo gospodarstvo spet učinkovito delovalo. Zaradi tega se imenuje strukturni  primanjkljaj (structural deficit). Spopadanje
z njim terja zapletene in težke odločitve, ki vključujejo davke in trošenje
države. Toda nihče ne more natančno vedeti, kakšna bo velikost tega
strukturnega primanjkljaja enkrat, ko bo gospodarstvo spet delovalo v redu.
Prioriteta mora biti zagotovitev  ponovne gospodarske rasti in
služb za brezposelne, da bi zapolnili večji (prvi) del primanjkljaja, ki ga je
povzročila recesija. Ta se imenuje ciklični
primanjkljaj
(cyclical deficit) natančno zato, ker bo izginil, ko bo
gospodarstvo spet steklo.
Nevarnost varčevalnih ukrepov ali dvigovanja davkov, kot je
DDV, v tem trenutku, je v tem, da bodo zmanjšali rast. V najslabšem primeru
lahko recesijo še poglobijo. Kar je gotovo, je to, da bodo varčevalni ukrepi
upočasnili gospodarsko rast.
Zato je najboljši način za zmanjšanje deficita spodbujanje rasti.
To za vlade običajno ni prav preprosta stvar, a primer so lahko izzivi,
povezani z okoljem. Za prehod v nizkoogljično družbo bomo morali stimulirati
ogromen investicijski program  za nove
oblike energije in energetske učinkovitosti v domovih in v industriji. To je že
samo po sebi stvar, ki jo moramo storiti, a bo istočasno ustvarila delovna
mesta, pomagala podjetjem in zmanjšala primanjkljaj.
-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

11 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
jeanmark
11 - št. let nazaj

Seveda. Ampak kje v tempogled pa nastopa dejstvo, da imajo slovenske bolnišnice zastarelo in iztrošeno opremo, čeprav se za to namenska sredstva namenjajo vsako leto? Kaj želim povedati? zdravstveni sistem je lepo postavljen, in vključuje pokrivanje vseh stroškov, tudi gradnje, obnove tako stavb kot aparatov. Vendar se velik del sredstev, namensko namenjenih za to, porablja v druge namene, primarno za plače. Podatki kažejo, da se tako porablja (zlorablja) cirka 50% sredstev. Če država smiselno porablja zbrana sredstva je marsikateri program smiselen. Tudi močan investicijski. Če pa temu ni tako, in to se bojim je stanje v Sloveniji, pa le eden.… Beri dalje »

Urban Simoncic
Urban Simoncic
11 - št. let nazaj

"Gospodinjstvu ni treba skrbeti, kaj njegove odločitve o trošenju pomenijo za druge ljudi ali za širše gospodarstvo. Za državo pa je to, nasprotno, prav najbolj pomemben premislek."

Bolj, kot je gospodarstvo navzven odprto, manj pomemben je ta premislek. To je tudi eden od razlogov, zakaj protekcionizem ni dober, še posebej pa ne za majhna gospodarstva, kot je Slovenija.

Urban Simoncic
Urban Simoncic
10 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

Ja in? Kaj hočeš s tem povedati? Saj jaz razumem kako zmanjšanje domače potrošnje vpliva na naš BDP. Se pa zdi, da ti ne razumeš, da je npr. promet Krke (ki ni nepomemben delež v slovenskem BDP) odvisen predvsem od potrošnje v Rusiji, Vzhodni Evropi in Zahodni Evropi, medtem ko slovenska potrošnja nanj vpliva le s faktorjem okrog 0.1. Več takih podjetij v Sloveniji pač pomeni manjšo občutljivost BDP-ja na spremembo potrošnje doma.

Anonimni
Anonimni
10 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

mah, slovenija je tako majhna in odprta, da je primerjava smiselna s proračunom malce večje družine, kjer sicer fotr res zapravi celotno penzijo v kafiču od sina, ampak varčevanje v tej družini bo vseeno imelo ugodne finančne učinke, saj če bo končno nehal popivat pri sinu, bo tudi sin dobil normalno klientelo in v parih tednih imel celo večje prihodke

Anonimni
Anonimni
10 - št. let nazaj

To pisati nam je izguba čas mar ne?! Lost the time.
Povejte to obramboslovcu Majerju in njegovi ekipi, ki je pod strogim diktatom Majerja. To je pravi naslov in ne raja!
On namreč kontrolira vsak premik in miselni proces saj je dokazano patološko obseden z nadkontrolo. Razumeli?
Lp Polde

Jana Javornik
10 - št. let nazaj

ZA! Kritično spopadanje z razkrajanjem socialne države.

Iskreni.net imajo svojevrsten predlog; vladi namreč predlagajo, naj privarčuje tako, da iz proračuna ne financira več kontracepcijskih tabletk in splava. Ti naj postanejo samoplačniški! Vir:
http://www.iskreni.net/21-iskreninet/novice-iskreninet/1241-zmanjsajmo-zadolzenost-drzave-brez-posega-v-druzine.html

Urban Simoncic
Urban Simoncic
10 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

Glede na vir lahko upravičeno sklepamo, da je v ozadju kaj drugega kot poskus varčevanja pri javnih izdatkih. Bi pa financiranje kontracepcije in splava (z izjemo medicinske indikacije) morali prenesti na Center za socialno delo, saj kontracepcija in splav praviloma ne spadata v zdravstveno kategorijo, pač pa v socialno kategorijo. Seveda to pomeni tudi omejitev financiranja na tiste, ki sami tega stroška ne zmorejo. Ne vem zakaj bi moral jaz preko davkov financirati preprečevanje ali sanacijo posledic specifičnega življenskega sloga (do katerega imajo seveda vso pravico, da ne bo pomote) tudi tistim, ki so bogatejši od mene. Za reveže pač… Beri dalje »

Zmrda
10 - št. let nazaj

V končni fazi, kakorkoli obračaš, ne moreš zapraviti več kot zaslužiš. Dolg te enkrat ujame. Da ga plačajo potem naslednje generacije je pa ena velika nesramnost. Kolikor mi sedaj živimo bolje na puf, bodo potem oni slabše.

Jana Javornik
10 - št. let nazaj

Zmrda, podpišem. Ampak: (1) namer, da bi vplivali tudi na dohodkovno stran, v vladnih predlogih ni v izobilju. (2) Mi in Oni sta že zabrisana koncepta; zdi se, da smo 'mi' že tudi 'oni'. Pa se znajdi, kdor se zna. Toliko o trajnostnem razvoju in blaginji, ki so jih v svoji predvolilni retoriki, sicer z zamikom, a vendarle, ponujali tudi Janša etcom.

Urban Simoncic
Urban Simoncic
10 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

(1) Ne vem kakšne vplive na dohodkovno stran imaš v mislih. Kolikor jaz spremljam zadeve, se dela precej na tem, da se naredi to državo podjetnikom malo bolj prijazno in zaustavi njihov eksodus v podjetništvu prijaznejša okolja. Če pa misliš na "višanje davkov za bogate" in podobne neumnosti*, ti pa predlagam ogled te strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Laffer_curve (2) Ja, Mi prej ali slej postanemo Oni. Logično! Za predvolilno retoriko bi pa lahko vedela, da je namenjena predvsem debilom, saj le ti odločijo volitve. Je pa omenjeni med vrsticami tudi dal vedeti kaj nas čaka. Pa tudi vsak, ki zna sešteti 1+1, je… Beri dalje »