80 medvedov, 10 volkov

    V jesenskem času na tem blogu že tradicionalno poročamo o načrtovanem letnem odstrelu velikih zveri za prihodnje leto. Jesensko lovsko sago tokrat začenjam malo prej, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namreč objavilo dokument “Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri za obdobje 1. 10. 2012 – 30. 9. 2013“, ki ga je pripravil Zavod za gozdove.

    Glede medveda.

    Ocena številčnosti populacije: med 394 do 475 medvedov  (konec l. 2007), letni prirast med 82 – 125 medvedi.
    Predlagan odstrel za obdobje 1.10.2012-30.9.2013: 80 živali (ocenjujejo, da bo poleg tega nenačrtovane “izgube” še dodatnih do 20 živali)
    Lanski (1.10.2011-30.6.2012) odstrel in izgube: 95 medvedov, od tega 61 samcev in 31 samic (+3 neznano), ali 71 medvedov do 100kg, 13 medvedov 101-150 kg, 11 medvedov nad 150kg
    Ocenjena odškodnina zaradi škode od medvedov: 117.993,74; 319 škodnih primerov (2011), 50.716,62; 113 škodnih primerov (2012 do 30.6.)

    Glede volka.

    Ocena številčnosti populacije: 40 oz. (interval zaupanja) 39-50 živali (pomlad 2011); ob upoštevanju, da ima del teh volkov teritorije tudi na Hrvaškem, pa spomladanska ocena številčnosti znaša 32 (28-39) živali
    Predlagan odstrel za obdobje 1.10.2012-30.9.2013: 10 živali
    Lanski (1.10.2011-30.6.2012) odstrel in izgube: 10 živali
    Ocenjena odškodnina zaradi škode od volkov: 254.833,40; 447 škodnih primerov (2011), 71.710,70; 137 škodnih primerov (2012 do 30.6.).

    Je torej odstrel volkov in medvedov v Sloveniji  v tem obsegu strokovno upravičen in utemeljen? Vprašanje ima več plasti. Prvi del vprašanja glede populacije velikih zveri je, v kolikšni meri je določitev števila živali in področja, kjer jim je dovoljeno živeti, stvar presoje o kapaciteti in primernosti okolja, v kolikšni meri pa jo določajo drugi faktorji. Zakaj je recimo primerna populacija volkov, ki naj bi jo vzdrževali, ravno 50 živali, ne pa recimo 500? Zakaj ne dopustimo razširitve volkov po vsem področju Slovenije, recimo na Pohorju? Razlog gotovo ni neprimernost ali kapaciteta okolja, ampak bolj ali manj racionalno utemeljeni odpori ljudi. Tako “Strokovno mnenje” v navajanju razlogov, zakaj je odstrel volka potreben, celo v prvem stavku zapiše

    Legalni odstrel volkov lahko znotraj nekaterih interesnih skupin poveča toleranco in celo  interes za ohranjanje te vrste. Ker je odnos javnosti eden izmed najbolj ključnih dejavnikov  za dolgoročno ohranitev volka, povečanje tolerance ljudi do volkov neposredno zagotavlja  koristi varstvu volkov.(*)

    Kar se nehote sliši precej protislovno: volkove bomo z odstrelom zavarovali pred tistimi, ki so do njih netolerantni? A verjamem, da so se avtorji le nerodno izrazili.

    Drugi del vprašanja pa je, kako prepričljiva je strokovna utemeljitev o številu odstreljenih živali glede na predpostavko, da še ne ogroža stabilnosti populacije – torej, da je predlagano število za odstrel (80 medvedov in 10 volkov) ravno pravšnje, da se bo čez čas približno ohranil obseg življenjskega prostora  in število zveri v Sloveniji. Seveda nisem v položaju, da bi lahko temu neposredno oporekal. So pa ob enakem številu odstreljenih volkov lani v društvu Dinaricum zapisali, “lahko pričakujemo, da bo ob predlaganem poseganju v populacijo v več tropih prišlo do nadaljnjega rušenja njihove strukture, bo takšno poseganje zelo verjetno ogrožalo ugodno stanje populacije, saj mnogi izmed tropov ne bodo normalno delovali.” (*) Morebitni problem za “Strokovno mnenje”, posebej, če se bo Dinaricum na podoben način oglasil tudi letos, je v tem, da je društvo tudi nosilec temeljne strokovne raziskave o volku v Sloveniji, projekta SloWolf. Prav na podatke iz te raziskave pa se v utemeljevanju svoje strokovnosti skoraj največkrat sklicuje “Strokovno poročilo” Zavoda za gozdove.

    18 KOMENTARJI

    1. Seveda, se vsem Ljubljančanom, ki živite v blokih in vso potrebno hrano dobite pri najbolšem sosedu, denar pa služite v pisarnah, smilijo boge živalce, ko boste pa enkrat odvisni od tega kar pridelate, od truda, ki ste ga celoleto vlagali v živali, njive, boste na stvar gledali malo drugače … 😉

      L.P. Noragaza

      • Ta komentar bi bil resen, ce ne bi ravno Ljubljancani (dalec najvecji placniki v drzavno blagajno per capita) posredno placevali ubogim kmetom odskodnine

      • No ja, Ljubljančani smo res največji plačniki davkov per capita, ker smo pač po večini javni uslužbenci in imamo (zaenkrat še) višje plače od povprečnega prebivalstva. Ampak kot javni uslužbenci smo tudi največji porabniki iz državne blagajne, zato se mi tole jamranje, kako nas izkoriščajo ne zdi ravno na mestu.

      • To je nekako tak argument, kot tisti "seveda se vam, ki zivite dalec stran za varnimi zidovi in vrati, zdijo pomembne pravice Romov (oziroma zamenjaj s poljubno manjsino), nihce pa nic ne vprasa nas, ki moramo dnevno ziveti v njihovi neposredni blizini".

        Po mnenju nekaterih je ocitno cut za soljudi (oziroma v tem primeru druga ziva bitja) premosorazmeren z oddaljenostjo – dlje, kot se clovek nahaja, vec socutja ima.

        Matija

    2. Ne verjamem, da je škoda, ki jo pridelavi hrane povzročata volk in medved, posebej velika. Omenjeno poročilo celotno škodo za letos (do junija) ocenjuje na 120.000 in od tega bo precejšen delež država kmetom povrnila. Za primerjavo, škodo zadnje suše ocenjujejo na 35 mio samo za Primorsko.

    3. Mislim da nekateri na račun volkov samo še več zaslužijo, ker jim odškodnine več prinesejo kot normalna reja. Poznam primere ko rejci drobnice sicer imajo postavljenega električnega pastirja samo da ni pod napetostjo… Tako prav vabijo volkove.In si obetajo odškodnin.

      • Kaj misliš da so odškodnine, realna vrednost ? Ko je pri nas lomastiv medved, je naredil škodo na čebelnjaku, pojedu večino medu (kar ga je ostali ni bilo primerno za točit …) uniču 4 panje in 4 velike čebelje družine, odškodnina, ki smo jo dobili je bila smešna v primerjavi s tem koliko je bilo potem na novo dela in stroškov … Kakšne so odškodnine pri živine ne vem ampak sigurno niso dobičkonosne … Poleg tega pa mislim da se celoletnega truda in dejstva, da veš kaj imaš na krožniku ne da meriti v €.

        L.P. Noragaza

      • Ne, prepričan sem, da niso (realna vrednost). Verjamem, da je za nekoga njegov čebelnjak, v katerega vlaga ogromno časa, neprecenljiv. Domnevam le,da v kontekstu odškodnin za škodo, ki jih na sploh prejme kmetijstvo, tiste zaradi medveda in volka relativno niso najmanjše.

        Drugače se sicer se povsem strinjam s tabo, da je vaše (slovenskih pridelovalcev hrane) delo premalo cenjeno in vrednoteno glede na njegov pomen za družbo, ampak to je nekako ločeno vprašanje od tega, zakaj je obstoj velikih zveri v naravi vrednota.

        Se bom ob priložnosti bolj razpisal na to temo, da razjasnim stališče.

      • Dokler nekdo letno dobi preko 100 000 € odškodnin (seveda neobdavčeno) in se nič kaj bistveno ne potrudi izboljšati varovanja (obenem pa sosed nima nobenega napada), jim zelo hudo že ne more biti. Poleg tega se izplača vrednost, ki je večja od tržne cene ubite ovce in to pavšalno ne glede na dejansko stanje ovce. Tudi ovčerejci priznavajo, da tisti z dosti škodami od njih zelo radi kupujejo shirane ovce, ki bi jih bilo drugače težko prodati.

        Zanimiv je tudi podatek, da na območju volkov deluje 3000 ovčeejcev, skoraj polovica vseh odškodnin pa pobere 7 ljudi, ostali pa nimajo večjih problemov. Naključje?

    4. Ljudje, ki živimo v bližini zveri – tudi če nismo pridelovalci hrane – imamo več možnosti neposrednega srečanja z njimi in se jih… bojimo. Ne glede na plače v LJ in porabo v LJ (povsem irelevantno za ta pogovor) – za nekoga, ki živi v LJ in se večinoma tam zadržuje, je medved nekaj, kar je daleč, nekaj, česar ne bo srečal v svojem ŽIVLJENJSKEM okolju. Že malo južneje iz LJ ni tako. Medveda _lahko_ vidiš na svojem vrtu, srečaš na poti na robu vasi etc. Zato je vedno malo škakljivo, ko ljudje iz mestnih foteljev branijo zveri za vsako ceno.

      Razumem tudi, zakaj informacija o odstrelu poveča toleranco do zveri. Informacija o tem, da nekdo "skrbi" za to, da se skuša najti neko ravnovesje v velikosti populacij, je pomirjujoča. Ne trdim, da vprašanja iz posta niso relevantna. Niti ne trdim, da so točno TE številke NAJBOLJ pomirjujoče – samo razumem, zakaj informacije o odstrelu povečujejo toleranco. Ni racionalno, ampak predpostavke o tem, kako vse počnemo racionalno, …

      • Ah, to, da zveri branijo le "ljudje iz mestnih foteljev", vsi tisti, ki živijo na podeželju, pa so za njihovo odstranitev, je priročna manipulacija, s katero zagovorniki odstranitve zveri v naprej diskreditirajo vsako javno razpravo o tej zadevi. Predvsem pa ni res: največ gorečih ljubiteljev in preučevalcev zveri poznam prav iz področji, kjer te živijo. (Čeprav je večina prebivalcev na ožjem območju zveri tem res nenaklonjena.)Ta "argument Ljubljančana" v okoljskih razpravah na sploh deluje podobno kot "argument partizana/domobranca" v političnih – blokirati razpravo in postaviti okope, preden do vsebinskih argumentov sploh pridemo 🙂

        Glede strahu pred zvermi se strinjam s tabo, da je to gotovo eden izmed pomembnih faktorjev, ki jih morajo upoštevati pri upravljanju z divjimi zvermi. KOLIKO in KAKO ga morajo upoštevati, pa mora biti odvisno od tega, koliko je ta strah utemeljen v RESNIČNO OBSTOJEČI grožnji divjih zveri za človekovo varnost. Neutemeljen strah pred volkovi je precej pripomogel (poleg ključnega faktorja interesov pridelovalcev drobnice), da so volka skoraj povsod po zahodni Evropi iztrebili. Racionalna politika upravljanja z zvermi se po moje ne bi posluževala ritualnega streljanja, da bi pomirila strahove, ampak bi resno presodila, koliko so ti strahovi utemeljeni in koliko ne, in s tem utemeljila odstrel.

      • Ne vem, mogoče bi pa v Sloveniji tudi lokalno prebivalstvo oz. občine lahko več naredile, da medvedov ne bi privabljali v naselja. V ZDA je recimo samo po sebi umevno, da imajo povsod, kjer so medvedi, take smetnjake, da jih žival ne more odpreti. Pri nas česa takega še nisem opazil. Res pa je, da je ovce/čebelnjake/sadovnjake precej teže zaščititi.

      • V Aspenu recimo je kazen za nepravilno odlaganje v smetnjake (odprt smetnjak, itd) od 350 do 1000 USD. Smetnjaki so res zasciteni proti medvedom (nekatere se ljudje tezko odpremo :-)) Letos je bilo recimo medvedov zaradi suse v Aspenu kar precej (v mestu smo v treh tednih kolikor je trajal workshop videli kar stiri, kar je za nas bil absoluten rekord…).

        Sicer pa imajo menda v Aspenu politiko, da ob prvem obisku medveda le uspavajo, ga oznacijo, naslednjic pa ga cakar usmrtitev (letos menda ze sedem ali osem).

    5. Ljudje nismo edini upravičeni do bivanja na planetu Zemlja (le zakaj bi bili?) in tudi sklicevanje na strokovnost je bolj kilav argument. Oz. je sklicevanje na strokovnost ogledalo percepcije nas samih kot superiornih bitij. Superiornost pa slej ko prej vodi v različne oblike nasilja. A res strokovno še vedno verjamemo, da nam je višja sila podelila ta mandat?

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.