Splošno znana anomalija našega “trga dela” je, da na njem obstajata dve veliki skupini ljudi. V prvi so tisti, ki imajo praviloma redno zaposlitev in visoko raven socialnih pravic, v drugi pa vsi ostali, ki so zaposleni po najrazličnejših začasnih pogodbah, kot virtualni študenti ipd. (uveljavlja tudi termin prekerno delo). Ti drugi imajo bistveno manj socialnih pravic, a dejansko ne delajo nič manj ali slabše od prve skupine.

Za akademski svet je dodatno značilno, da imajo ljudje iz prve skupine praviloma 120% zaposlitev iz javnih sredstev in hkrati še kup dodatkov za nadobremenitve, ker so baje plačila njihove nadobremenitve cenejša kot zaposlovanja novih ljudi iz prej omenjene druge skupine. Ti drugi ostajajo zato prisiljeni na slabo plačano honorarno delo, če ga sploh uspejo dobiti.

Zato bi veljalo razmisliti, da bi država omejila zaposlitve posameznikom na univerzah in inštitutih le na 100% iz javnih sredstev in ne 120% ali celo več, kot velja danes. Tako bi se hitro popravile mnoge anomalije, ki vodijo med drugim tudi v takšne situacije, kot se je nedavno dogodila na Humanistiki v Kopru.

Kaj menite o tej pobudi?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

11 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Mislim, da situacija ni tako enostavna. Obtajajo tudi ljudje na enoletnih pogodbah, ki so placani 120% iz javnih sredstev. Da ne omenjam podoktorskih usposabljanj v tujini, medtem ko so se vedno zaposleni delno v sloveniji (vecina teh je zopet na enoletnih pogodbah). Tako da ni vse tako enostavno. Poleg tega je 100% na eni ustanovi enako 120% nekje drugje. Tipicen primer so zaposlitve na FMF v primerjavi z IJS, profesorji ki so 100% na FMF in 20% na IJS dobijo enako kot ce bi bili le 100% na IJS. Bolj kot neka navidezna uravnilovka (s temi 100% itd.) bi bilo… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Saso, se popolnima strinjam. Mislim, da je to, da si lahko znotraj svoje institucije zaposlen 120% cisto nesmisel. Obstojajo celo primeri, ko se s temi 20% manipulira, tako da se z njimi nagrajuje pridne in poslusne kadre za lojalnost. Glede primera, ki ga navaj prejsnji komentator pa mi ni jasno, kako je mozno da je profesorska placa na IJS visja kot na FMF. ALi naj ne bi bili zdaj vn ovem placnem sistemu vsi izenaceni? ALi je to se en primer favoriziranja IJS, ki je nekaksna sveta krava?

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

@ Prvi anonimni: A je to s FMF in IJS se res? Vem, da je bilo pred nekaj leti tako, sedaj pa ne vem vec. Razlika je takrat (po mojih info) nastajala predvsem zaradi faktorjev uspesnosti in podobnega, ki so si ga na IJS navili, kot se je le dalo (pa se to ne na vseh odsekih), na FMF pa pac ne. Poleg tega je tudi sedaj precej odvisno od posameznega sefa, kako te oceni, ali te napreduje po razredih ali ne. Nekateri so bolj radodarni, drugi ne. Octino so na FMF manj… Po UL (iz leta 08, ne vem,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Anonmini tri: glede denarja ARRS za raziskovanje in dodatnega denarja ARRS – z ukrepom, ki ga predlaga Sašo bi dosegli eno zelo dobro stvar. Ce bi bil primerno zastavljen in bi zahteval od visokosolskih uciteljev, da imajo vsaj 20 (ali pa 30) odstotkov svojega dela raziskovalnega (v okviru 100 % in ne 120% tako kot zdaj), bi se sprostili veliko stevilo pedagoskih ur, ki se jih zdaj stari profesorji (pogosto s slabimi ocenami studentov) oklepajo kot pijanec plota. Na ta nacin bi nastal nova delovna mesta, vsaj del pedagoskih ur bi dobili lahko mlajsi sodelavci, ki zdaj zaradi nepotizma starih… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Nekateri mlajsi kolegi na IJS so hkrati zaposleni tudi na FMF na mestih asistenta a z docentskim akademskim nazivom. Razlika pri njih je 10 placnih razredov (v korist zaposlitve na IJS).

Prvi anonimni

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Zanimivo bi bilo videti koliksen del znanstvenikov z 120% je odlicnih znanstvenikov svetovnega formata. Pri njih se mi nizanje plac na 100% res ne zdi primerno.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Prvi anonimni, aha, razumem. Problem je nastal takrat, ko se je zaposlene na univerzi zacelo placevati po delu, ki ga opravljajo, in ne po nazivu, ki ga imas, kot se je nekoc. In ker ima na FMF asistent praviloma vsaj en naziv visji, kot dejansko opravlja delo, potem seveda pade v nek beden razred asistenta. Torej odgovarjava drugemu anonimnemu, da (vsaj v tem primeru) IJS ni sveta krava, ampak FMF dobesedno zatira svoje zaposlene. Izvolijo sicer te, ker te bolj ali manj morajo, saj za en obcuten faktor presegas potrebne tocke za izvolitev, ampak mesta ti pa ne dajo. Ker… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Ne morem govoriti na splosno, ampak za eno fakulteto, ki jo zelo dobro poznam vem, da sta dva raziskovalca, ki mocno mocno presegata vse ostale po stevilu objav in citiranosti zaposlena 100%, kar nekaj primerov profesorjev, ki so v celi karieri uspeli objaviti dva ali tri znanstvene clanke (ja in vseeno imajo profesorske nazive) pa so zaposleni 120%

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Zanimivo…

Pa poglejmo podatke za F od FMF (SICRIS). Od tistih, ki so 100% zaposleni na FMF (47):
– je 13 takih, ki so na FMF zaposleni 120%,
– 21 takih, ki so zaposleni 100% na FMF in 20% kje drugje (predvsem IJS)
– in 13 takih, ki so zaposleni samo za 100%.

Vglavnem so tisti, ki imajo "samo" 100% zaposlitev mlajsi sodelavci, ki so pred kratkim doktorirali.

M.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Izredno zanimivo. Zanima me koliko od tistih s 120% na FMF je takih, ki a) nimajo lastnega projekta ali niso vodje programa, in b) izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Dva primera, ki mi ju je uspelo najti:
prof. dr. Norma Susana Borstnik-Mankoc, 120% na FMF, 40 let na FMF
prof. dr. Andrej Cadez, 120% na FMF, ?? let na FMF (starost 68 let)

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

No, to so pa že nespodobne navedbe (malo šale).

Mimogrede, kako pa naj vemo, da bo ta prihranek ostal Univerzi (za nove zaposlitve)?

(ZdravaPamet)