Plače v visokem šolstvu

    V online ediciji Dnevnika je danes zanimiva zgodba o plači Gregorja Viranta, očeta plačne reforme, pod naslovom “Plačne ambicije Gregorja Viranta vznemirile ministra Gregorja Golobiča”. Bistvo povzame že prvi odstavek

    Nekdanji minister za javno upravo dr. Gregor Virant se želi kot novozaposleni docent uvrstiti v najvišji plačni razred za docente, torej v 48. in ne v »začetniški« 43. plačni razred. Temu minister za visoko šolstvo Gregor Golobič po naših informacijah nasprotuje.

    V nadaljevanju sem se sam sicer še marsičesa naučil, med drugim tudi tega, da je mogoče z odobritvijo ministra napredovati za 5 razredov. Z mojega vidnega polja se je plačni sistem na UL zdel izredno rigiden (ne glede na to koliko delaš, te napredovanje čaka le po toliko in toliko letih), nikoli pa nisem razmišljal toliko “out of the box”, da bi naslavljal prošnje kar na ministra. Kar v prispevku ni povsem jasno razloženo, insiderjem pa je verjetno jasno, je, da je Virant očitno na fakulteti za upravo dobil učiteljsko mesto. In ne asistentsko mesto z nazivom docenta (kot ga ima npr. sicer večina docentov na FMF UL*). Za primerjavo – začetniški plačni razred docentov na asistentskem mestu je 36. Človek bi torej lahko argumentiral, da je začetniški plačni razred za docente 36. in ne 43…

    Glede na to, da je Virant habilitiran kot docent na pravni fakulteti, sem na hitro še pregledal “ARRS točke” za doc.dr. na spisku pedagogov pravne fakultete UL (po abecednem redu, dlje kot prve tri se mi ni dalo iskati**): Matej Accetto 449, Matjaž Ambrož 710, Mitja Horvat 80, …. Za primerjavo Virant: 50. Seveda, biti minister za javno upravo so neprecenljive izkušnje, in je Virant verjetno za upravno fakulteto odlična pridobitev. In teh izkušenj točke ne bodo zajele. A vseeno, zanimivo bi bilo videti v katerem plačnem razredu so ostali docentski pravniki, ki po raziskovalnem delu očitno Viranta krepko prekašajo.
    *Tudi sam prebivam na docentskem mestu asistenta s plačno številko 36. ARRS točke? 1062.
    **Izbira abecednega reda seveda ni naključna, saj kot Matej dobro ve, najboljši raziskovalci prebivajo ali na začetku ali na koncu abecede.

    8 KOMENTARJI

    1. Ob takšni zahtevi znanstveno precej neuspešnega docenta se lahko le nasmehnem. Bil sem docent (vsa leta v 43. razredu) kot izredni profesor (izvoljen po zahtevnejših merilih fakultete) pa sem lahko v 46. razred napredoval šele po novi sistematizaciji (torej leto dni sem kot izvoljeni ip prejemal plačo docenta – vem pa tudi za primere, da IPji prejemajo plačo asistenta).

    2. Dodati je potrebno še to, da na določenih fakultetah Virant s svojo bibliografijo ne bi mogel niti doktorirati.

    3. Veliko stvari v življenju niso pravično urejene. Tako tudi pravila (napredovanje, uvrstitev v plačni razred)plačnega sistema, ne bodo za vse enako veljale. Vsak (npr. vodje), gleda samo na svojo korist v življenju (sistem kapitalizma in človekove narave).

    4. Prva misel: 449 točk? Vuhu!

      Druga misel: Kaj na PF med A(mbrož) in H(orvat) ni nobenega drugega docenta? Poglej poglej, nisem vedel.

      Glede prve misli je sicer žal tako, da: a) so eno skupne in drugo upoštevne točke, kar je delno funkcija skrivnostne razlike med Z1 in Z2; ter b) je sistem vrednotenja še vedno (in morda neizogibno) nezanesljiv in vsaj zame skoraj čisto nič merodajen za oceno kakovosti del avtorjev na mojem področju. A tako o a) kot o b) morda nekaj več prihodnji teden, da ne bom menjal teme.

    5. Kaj bi v življenju postal še ne vem, študiram na 2. bolonjski stopnji. V mislih sem imel vse, med drugim tudi, če bi mi bilo dano, da bi se zaposlil na faksu. Toda če so plače res tako mizerne potem pa to res ni nič. Sam sem vedno mislil da dobi asistent na faksu okoli 1500€, docen pa 2000-2500€. Očitno sem preveč optimist 🙂
      Kje pa je potem denar? 🙂

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.