Dviganje gladine oceanov kot posledica globalnega ogrevanja Zemlje


    Kako globalno ogrevanje Zemlje vpliva na dviganje gladine oceanov?

    Ob gledanju televizije in poslušanju poročil o katastrofalnih posledicah sprememb vremena me zanima naslednje: Če bi bilo res za vse to krivo segrevanje ozračja in naj bi se že začel topiti led na obeh zemeljskih polih, ne razumem kako bi to lahko povzročilo porast morij in oceanov. Led oziroma zmrznjena voda je izjema, saj ima večjo prostornino (manjšo gostoto) kot pa tekoča voda. S topljenjem ledu bi se led nad gladino spremenil v vodo, ki bi (po moje) lahko zasedla prostor, ki bi ostal po spremembi ledu v vodo pod gladino. Morda pa bi večja količina vode vplivala na tokove, plimovanje in vreme?

     

    Kot si pravilno ugotovil staljena plavajoča ledena gora ne more prav nič dvigniti nivoja morja. Volumen vode, ki jo gora izpodriva, ko plava na gladini, je namreč po Arhimedovem zakonu ravno enak volumnu vode, ki bi se sprostila ob staljenju ledene gore. Drugače je seveda, če je ledena gora pred stalitvijo na kopnem. V tem primeru bo njena stalitev gotovo vplivala na višino morja. Poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi se stopila večina ledu na Zemlji?

    Večina ledu plavajoče ledene gore je pod morsko gladino.

    Največ svetovnega ledu se nahaja na Antarktiki (90%), ker je povprečna debelina ledene skorje kar dobra 2 km. Če bi se stopil prav ves antarktični led, ocenjujejo, da bi gladina oceanov zrasla za približno 60 m. Ker pa je povprečna temperatura na Antarktiki ledenih -37°C, je zgolj majhne globalne otoplitve ne morejo dovolj dvigniti, da bi se tamkajšnji led začel taliti. Manjši dvig temperature ozračja na Antarktiki bi imel celo nasprotni učinek. Ker lahko toplejši zrak akumulira več vodne pare, bi to povzročilo več snežnih padavin nad Antarktiko in tako nove sloje na že tako debel ledeni oklep. Ocenjujejo, da bodo večje snežne padavine nad Antarktiko v naslednjih 100 letih gladino oceanov celo znižale za približno 7 cm.

    Čeprav je led na severnem polu približno enako debel kot led na Antarktiki, njegova stalitev ne bi povzročila dviga gladine morij, saj že zdaj plava na arktičnem oceanu in tako že prispeva k višini vode v oceanih. Nezanemarljiva količina ledu prekriva tudi Grenlandijo. Ocenjujejo, da bi stalitev tamkajšnjega ledu prinesla še dodatni dvig gladine za 7 m. Ker pa je Grenlandija bliže zmernim geografskim širinam in so zato tamkajšnje temperature v povprečju višje kot na Antarktiki, je pričakovati, da se bo grenlandski led stopil prej kot tisti na južnem polu. Torej se bodo morja prej dvignila zaradi taljenja grenlandskega ledu, kot zaradi antarktičnega.

    dvig_oceanov

    Čeprav bi stalitev velikih količin ledu na Antarktiki in na Grenlandiji gotovo dramatično dvignila gladino svetovnih morij, pa tega gotovo ne morejo povzročiti otoplitve za nekaj stopinj Celzija.

    A tudi majhne temperaturne spremembe niso povsem brez vpliva, saj ni samo topljenje ledu tisto, ki povzroča dvigovanje morij. Prav tako pomemben je še en naravni pojav. Voda se, kot še mnoge druge snovi, v območju običajnih temperatur (beri nad 4°C) s segrevanjem razteza. Globalno segrevanje oceanov bo tako povzročilo, da se bo volumen vseh voda na Zemlji malo povečal, to pa se lahko kompenzira le tako, da se nivo vode v morjih dvigne.

    dvig_oceanov

    V zadnjih 100 letih je povprečna temperatura na Zemlji zrasla za približno pol stopinje (0,45 do 0,6°C na kopnem). Po oceni U.S. Environmental Protection Agency (EPA) se je morska gladina v zadnjih 100 letih dvignila za 15 do 20 cm. Približno 2 do 5 cm pripisujejo taljenju gorskih ledenikov, 2 do 7 cm je posledica toplotnega raztezanja vode v oceanih zaradi dviga povprečne temperature, nekaj pa prispeva tudi taljenje polarnega ledu in črpanje vode iz podzemnih nahajališč. Po poročilu organizacije International Panel on Climate Change (IPCC) iz leta 1995 (novo poročilo bodo pripravili leta 2001), v katerem so zbrane projekcije spreminjanja višine morske gladine, naj bi se nivo morij do leta 2100 dvignil še za pol metra, povprečna temperatura pa dvignila za 2°C. Nekatere projekcije sicer napovedujejo manjši dvig (samo 15 cm), druge spet večjega (celo 95 cm). V projekcijah so upoštevali tako toplotno raztezanje vode v oceanih, kot tudi taljenje kopenskih ledenikov. Čeprav na prvi pogled dvig gladine za pol metra ni zastrašujoč, ima vseeno lahko katastrofalne posledice predvsem ob neurjih in drugih vremenskih nevšečnostih. Najbolj bodo dvig morske gladine seveda čutila priobalna mesta – spomnimo se samo kolikokrat visoka plima že sedaj poplavi Piran ali Benetke.

    (Sašo Dolenc)

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.