Prevod članka z naslovom “Resnica v novinarstvu” (Truth in Journalism), ki je bil v reviji Scientific American objavljen 30. julija 1853, pred skoraj 170 leti. Vsebina je še vedno zelo aktualna.

Eden od dnevnih časopisov v tem mestu je nedavno v zapisu o časopisnem tisku postavil njegov vpliv daleč nad vpliv prižnice in njegovo koristnost daleč nad splošno knjižno literaturo. Vpliv časopisnega tiska je danes res zelo velik, bodisi v dobrem bodisi v zlu. Njegov vpliv je velik v dobrem glede na njegovo resnicoljubnost; v zlu pa glede na njegovo neupoštevanje resnice. Razglasitev resnice v obzirnem in preudarnem jeziku nikoli ne more povzročiti zla, ampak le dobro, in vpliv časopisa, katerega cilj in namen je resnica, je sorazmeren z njegovo naklado. Po drugi strani pa je vpliv časopisa, ki ne spoštuje resnice, samo slab, in to nenehno. Zato morajo uredniki izredno paziti, kaj objavijo, da ne bi zavajali in zaslepljevali ter s tem škodovali skupnosti. Resnica bi morala biti njihov idol, njihov prvi in zadnji pomislek, kajti če resnica ni vodilna značilnost časopisnega tiska, ta ne more biti moralno dober in koristen, temveč je kvaren in škodljiv. Toda ko beremo različne časopise naše ali katere koli druge države in smo priča različnim stališčem, izraženim o skoraj vseh splošno pomembnih temah, pa tudi nasprotujočim si izjavam v njih glede številnih dogodkov, v katerih imajo časopisi sami posebne strankarske ali osebne interese, ne moremo ne sklepati, da resnica še ni idol časopisnega tiska in da je še veliko prostora za izboljšave. Noben urednik ni popoln in noben časopis ne more biti popolnoma brez napak in zmot; toda tam, kjer je resnica pravilo ravnanja, čeprav vsaka bistvena napaka povzroči zlo, bo povzročeno zlo močno ublaženo s prizadevanjem, da se vedno sledi resnici.

Širjenje napačnih izjav in zmotnih mnenj pod vplivom in z orodjem tiska, ne more biti drugačno kot plodno za zlo. Najbolj nesmiselni in nevarni pogledi na katero koli temo bodo našli vernike; ni mogoče določiti meje lahkovernosti človeka ali zla, ki ga je mogoče pričakovati zaradi širjenja laži in zmot. “Napačno mnenje je res mogoče varno tolerirati, dokler je razumu prepuščeno, da se proti njemu bori,” ker bi bilo vsako drugačno ravnanje z zmotljivci škodljivo za družbo, vendar pa niti zmotno mnenje niti napačne izjave same po sebi niso neškodljive, so nevarne in jih je treba paziti z najbolj budno stražo, zlasti v časopisnem tisku. Pesnik W. C. Bryant, urednik, od katerega ni boljšega sodnika, je trdil, da je literatura dnevnega tiska v mnogih pogledih površna, in razlog za to je očiten. Bralci dnevnih časopisov pričakujejo, da bodo novinarji predstavili svoja stališča o temah dneva – o trenutnih dogodkih, zato je pogosto veliko nepremišljene naglice pri vprašanjih, ki zahtevajo največ raziskav in previdnosti, tj. pri vprašanjih, ki so zelo pomembna in vznemirljiva za splošno javnost. Veliko slabega se naredi s hitrim zavzemanjem stališč o vsakem novem vprašanju in z izražanjem ugodnih ali neugodnih mnenj, za katera se lahko v prihodnosti izkaže, da so napačna. V človeku je prisotna naravna nečimrnost, zaradi katere ga mika, da po tem, ko se je zavzel za napačna stališča, čeprav morda nevede, ne prizna zmote, tudi če je o njej popolnoma prepričan. To je razlog, zakaj se toliko zmot pod vplivom tiska kotali skozi prostor in čas ter kopiči in širi zlo. Vsak urednik mora biti zato izredno previden pri tem, kar objavi, kajti zlo, ki ga delajo ljudje, zlasti zaradi vpliva tiska, ni omejeno le na naš dan in našo generacijo.

Te pripombe so bile podane v omenjenem časopisu; tudi zaradi tega, ker smo pred nekaj dnevi v drugem našem dnevnem časopisu zasledili izjave o nekem nam znanem izumitelju, ki so bile nasprotje resnice in jih avtor teh izjav ni mogel ne poznati. Tisk je res mogočen motor za dobro ali zlo, vendar po našem mnenju še ni dosegel vrhunca svojega vpliva, dostojanstva in uporabnosti; in ga tudi ne bo, dokler resnica v novinarstvu ne bo postala njegovo vodilo in slava. (Prevod S. D.)

doi:10.1038/scientificamerican07301853-365

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
3 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Brane Slevec
Brane Slevec
4 - št. mesecev nazaj

Resnica? Resnic je, vsaj teoretično, lahko toliko, kolikor je ljudi na svetu, v digitalnem svetu, v katerim živimo danes, pa je teh resnic še mnogo več. Resnico je, npr. zapovedoval tudi Nurmberški obsojenec, Julius Streicher, imenovan tudi ‘veliki učitelj nemških otrok’, ki je ustanovil časopis Der Stürmer, ki je postal osnova nacistične propagande, usmerjene predvsem proti Judom. Večina Nemcev mu je brezpogojno verjela, saj druge sv. vojne v Nemčiji skorajda ni bilo občutiti, vse dokler v začetku leta 1945 anti naci bombe niso do tal porušile mesto Dresden. Der Stürmer metode se uporabljajo še danes, recimo v propagandni vojni uperjeni… Beri dalje »

Bundesarchiv_Bild_133-075,_Worms,_Antisemitische_Presse,__Stürmerkasten_.jpg
Roman
Roman
4 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Brane Slevec

Vsakemu mnenju pač ne moremo reči resnica.

Brane Slevec
Brane Slevec
4 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Roman

Ja, res je, mnenje še ni resnica, ampak to, skladno s tistim pregovorom ‘zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača’ lahko to tudi postane, ne glede na to, ali je dejansko resnica ali ne. Stokrat izgovorjena laž sčasoma postane resnica … ampak ker živimo v digitaliziranem svetu famoznih algoritmov, umetne inteligence in teh, pogosto fikcijskih zablodah je prav, da tudi preprosti, polpismeni ljudje vemo, kako delujejo tisti algoritmi, ki upravljajo z našo eksistenco in usodo.  Umetna inteligenca v osnovi deluje na moč preprosto. Pravzaprav gre za takozvano umetno nevronsko mrežo, ki se seveda z naravno nevronsko mrežo niti v… Beri dalje »