Dušan Hadži se je rodil leta 1921 v Ljubljani. Po končani I. realni gimnaziji se je leta 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto, leta 1942 pa še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1944 diplomiral iz kemije s fiziko. Po dveletni službi v JLA je bil eno leto raziskovalec v laboratoriju Direkcije medicinske proizvodnje v Beogradu, leta 1948 pa je bil sprejet na mesto asistenta v novoustanovljenem Kemijskem inštitutu SAZU.

Prva Hadžijeva raziskovalna smer na Kemijskem inštitutu je bila kemija domačih premogov in mehanizem tvorbe koksa, kar je bila tedaj razvojno pomembna tema. Kmalu se je izkazalo, da domači premogi niso uporabni za proizvodnjo koksa, s čimer je interes za to problematiko ugasnil. Vendar je Hadžiju uspelo z infrardečo spektroskopijo dobiti do tedaj dovolj splošno zanimivih podatkov o mehanizmu tvorbe metalurškega koksa, da je lahko sestavil disertacijo in objavil rezultate v mednarodni reviji. Med delom v Cambridgeu se je srečal s problematiko vodikove vezi, ki je bila tedaj v začetkih razvoja.

Raziskovalno se je usmeril predvsem na močne vodikove vezi in med prvimi dokazal obstoj simetrične vodikove vezi v kristalih. Obdelava infrardečih spektrov številnih primerov močnih vezi ga je privedla do predloga za sistemizacijo močnih vodikovih vezi na podlagi spektralnih značilnosti, ki je še danes v splošni rabi.

S prvim digitalnim računalnikom v Sloveniji je razširil program laboratorija za strukturno kemijo z uvedbo kvantno-kemijskih izračunov in – po organizaciji drugega mednarodnega kongresa za uporabo v kemiji – še na rabo računalnikov v umetni inteligenci, zlasti v spektroskopski analizi.

Poleg infrardeče spektroskopije in kvantno-kemijskih izračunov je pri raziskavah vodikove vezi uporabljal tudi jedrsko magnetno resonanco, kar mu je omogočala instrumentalno in kadrovsko razvita skupina na tedanjem Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča. Raziskave so razširili tudi na novo problematiko molekularne farmakologije, predvsem na elektronski opis strukturnih značilnosti učinkovin, ki so bistvene za specifično vezavo na receptorje. Pri izbiri konkretnih primerov učinkovin je dajal prednost problematiki iz domače industrije.

Ob smrti prof. Dušana Hadžija 24. septembra 2019 objavljamo nekaj odlomkov iz njegovega pogovora za revijo Acta chimica slovenica, ki ga je leta 2014 vodila Marta Klanjšek Gunde:

Vaše raziskovalno delo je močno povezano z raziskavami vodikovih vezi. Kdaj, zakaj in kako ste pričeli s temi raziskavami?

Z vodikovo vezjo sem se srečal pred več kot pol stoletja. Imel sem državno štipendijo in naj bi se učil infrardeče spektroskopije, da bi to doma rabil pri raziskavah koksanja. V Cambridgeu sem dobil nalogo tolmačenja infrardečih spektrov karboksilnih kislin, ki tvorijo srednje močne vodikove vezi. Poleg spektroskopije premogov in kislin (kar je bila domača naloga), sem še poslušal predavanja iz kvantne kemije pri prof. Lennard Jonesu 4 , ki je bil takrat eden izmed vodilnih raziskovalcev. Pri nas takrat še ni bilo ne infrardeče spektroskopije ne kvantne kemije. Vodikove vezi so me pritegnile zato, ker povzročajo močne spremembe v infrardečih spektrih snovi. No, infrardeča spektroskopija je še vedno ena izmed najboljših metod za raziskave vodikovih vezi.

Kako pa sem začel z raziskavami vodikovih vezi? Ko sem slučajno odkril članek, da vodikove vezi v hidroksi kinonih ne puščajo v infrardečih spektrih nobenih znamenj vodikovih vezi, me je stvar zagrabila. Uspel sem pokazati, da nimajo prav, da pa je sled v spektrih res nenavadna. To se je nadaljevalo do danes, ko se trudim z razlaganjem spektrov dihidrata oksalne kisline, ki je najtrši oreh, kar jih poznam. Seveda, odkriti nekaj nenavadnega in to razložiti – to je zabava za celo življenje.

Katere posledice dejstva, da je vodikova vez najmočnejša medmolekulska vez so vas najbolj privlačile?

Seveda so in me še vedno najbolj privlačijo infrardeči spektri snovi z močnimi vodikovimi vezmi. Pa ne le to. Fizikalne in reakcijske značilnosti, ki so povezane z dinamiko protonov zlasti pri močnejših vodikovih vezeh in predvsem prenos protona v kristalih – korelacija strukture in pojavnost v spektrih. … Več na dLib.si.

VNOS KOMENTARJA

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime