Leta 1854 je britanski vojni sekretar Sidney Herbert poslal Florence Nightingale s skupino 38 medicinskih sester v Turčijo, kjer so se britanski vojaki borili v krimski vojni. Tam je Florence ugotovila, da so za visoko smrtnost krive katastrofalne higienske razmere, s svojimi izkušnjami pa je postavila enega izmed temeljev higienskih standardov v medicini.

Hči iz ugledne družine

Florence Nightingale se je rodila 12. maja 1820 v Firencah, po katerih so jih dali tudi ime. Njeni starši so pričakovali, da se bo vedla tako, kot se hčeri iz družine višjega sloja pritiče – njen prosti čas naj bi bil razdeljen med sprejemanje gostov, obiskovanje večerij in zabav, igranje klavirja ter slikanje, sčasoma pa naj bi se poročila z moškim iz ugledne, premožne družine.

Florence si je želela ravno nasprotno, hotela je imeti uspešno kariero. Pri 24. letih je staršem sporočila svojo namero, da bo postala medicinska sestra in navkljub njihovemu nasprotovanju pričela z izobraževanjem v Nemčiji. Kasneje se je njen oče sprijaznil z odločitvijo in ji namenil 500 funtov letno (danes bi to znašalo približno 45.000 evrov), da se je lahko posvetila svoji karieri.

Za visoko smrtnost je kriva umazanija

Leta 1847 je spoznala politika Sidneyja Herberta, s katerim sta postala tesna prijatelja in kateremu je Florence tudi svetoval tekom njegove politične kariere. Njuno poznanstvo je ključno prispevalo k odločitvi, da Herbert pošlje skupino 38 prostovoljk pod njenim vodstvom v bolnišnico na območju bojišča krimske vojne.

Ob prihodu v bolnišnico je bila Florence soočena s strahotno slabimi higienskimi razmerami. V vojaških barakah se je na 1700 bolniških posteljah stiskalo 3000 do 4000 bolnih in poškodovanih vojakov. Njihova oblačila so bila tako umazana, da so se v njih zaredile uši in bolhe, niso imeli čiste posteljnine in pod posteljami so se jim preganjale podgane. V tistih časih je desetkrat več vojakov umrlo zaradi tifusa, kolere in griže kot pa zaradi poškodb v boju.

Florence je bila prepričana, da so bile za visoko smrtnost odgovorne umazanija, nezadostna prehrana in slaba kanalizacija. Medicinske sestre so se po prihodu zato najprej lotile čiščenja in prezračevanja, Florence pa je s pomočjo denarja, ki ga je zbrala od donatorjev, odredila nakup 200 brisač, kasneje pa tudi novih oblačil, mila, kuhinjskega pribora in krožnikov.

Situacijo je bistveno izboljšal obisk sanitarne inšpekcije, ki je zahtevala izpraznitev in dezinfekcijo kanalizacije. Ti ukrepi so vodili v izjemno izboljšanje preživetja vojakov, saj je smrtnost v začetku leta 1855 znašala kar 42,7 %, pol leta po uvedbi sanitarnih ukrepov pa je padla na 2,2 %.

Ženska s svetilko

Kot ženska v viktorijanskih časih se je morala še posebej truditi, da si je izborila prostor med moškimi. Mnogokrat se je morala za svoj prav prepirati z vojaškim osebjem, pri svojem delu pa je bila zelo požrtvovalna, zaradi česar je pridobila vzdevek ženska s svetilko, saj je tudi ponoči skrbela za vojake, ko je ostalo medicinsko osebje počivalo.

Izkušnje iz krimske vojne so pomembno vplivale tudi na njeno nadaljnjo kariero, saj je vseskozi ponavljala pomen higiene in ustreznih bivalnih pogojev. Ustanovila je Sklad Nightingale, s katerim je financirala šolo za medicinske sestre, ki je danes poimenovana Florence Nightingale School of Nursing and Midwifery.

Talent za matematiko

Že od majhnih nog je bila nadarjena za matematiko. V otroštvu jo je poučeval oče, njeno znanje pa ji je pomagalo tudi pri uvajanju higienskih standardov v medicini. Statistične podatke, ki so pokazali pomen higiene za zmanjševanje smrtnosti vojakov v krimski vojni, je članom britanskega parlamenta in državnim uradnikom predstavila v obliki grafa. Slednjim analiza klasičnih statističnih podatkov ni bila blizu, zato je Florence razvila novo vrsto tortnega grafikona imenovanega polarni grafikon, s pomočjo katerega je prikazala vzroke smrtnosti bolnikov po mesecih.

Za svoje dosežke je prejela številne nagrade, med drugim ji je britanska kraljica Viktorija leta 1883 podelila priznanje Rdeči kraljevi križ, upodobljena pa je bila tudi na britanskem bankovcu za 10 funtov, ki je bil v obtoku od leta 1975 do 1994. S tem je bila do leta 2002 edina ženska (z izjemo britanskih vladaric), ki je bila upodobljena na britanskih bankovcih.

Vir: Florence Nightingale. Notes on Matters Affecting the Health, Efficiency and Hospital Administration of the British Army, 1858.

Literatura

  • Karimi H. In Alavi N.M., 2015. Florence Nightingale: The Mother of Nursing. Nursing and Midwifery Studies, 4(2): e29475.
  • Miracle V.A., 2008. The Life and Impact of Florence Nightingale. Dimensions of Critical Care Nursing, 27(1):21-23.
  • Ellis H., 2010. Florence Nightingale: a Nurse and Public Health Pioneer. British Journal of Hospital Medicine, 71(1):51.
  • Fee E. in Garofalo M.E., 2010. Florence Nightingale and the Crimean War. American Journal of Public Health Association, 100(9):1591.