Saga informiranega doktorata se nadaljuje

    Menda je bil danes podeljen na UL doktorat Nadi Verdel. Iz včerajšnjega zapisa v Dnevniku:

    Jutri bo na ljubljanski univerzi slovesno podeljen doktorski naziv Nadi Verdel, ki je raziskovala “nenavadne” lastnosti vode. Včeraj nam je avtorica posredovala pojasnilo, v katerem poudarja tudi homeopatska izhodišča svojega dela. Znanstveniki pa že napovedujejo pravne postopke za spodbijanje “neznanstvenega doktorata”. 

    …Verdelova se je vprašala, kako je mogoče, da »člani komisije za zagovor zavrnejo doktoranda na zagovoru zato, ker jim ni všeč tema doktorata, ki je bila odobrena več let nazaj«. Profesorja z biotehniške fakultete Petra Mačka, ki je kot član komisije na fakulteti njen doktorat zavrnil, je obtožila, da se je za zavrnitev odločil še pred zagovorom, v to pa naj bi pregovoril še dva od treh preostalih članov komisije. Podrobneje je pojasnila tudi raziskovalne postopke, s katerimi je preverjala, ali ima voda nekatere lastnosti, ki jih sama označuje kot »nenavadne«. Verdelova domneva, da če vodo pustimo stati v posodah, spremeni fizikalne lastnosti ter postane »gostejša in bolj viskozna«. Svoje izsledke je objavila v mednarodnih revijah in na mednarodni znanstveni konferenci. Pojasnila je tudi, da ji prenosa informacij v vodo, kar je bila njena osnovna hipoteza (»spomin vode«, ki se pojavlja tudi v homeopatiji), sicer ni uspelo dokazati.

    Iz komentarjev na prejšnje zapisa na Kvarkablogu o doktoratu Nade Verdel le dve zanimivosti:
    – Nada Verdel je menda svoje videnje dogajanja okoli doktorata predstavila na blogu nadaverdel.blogspot.com, a je sedaj pisanje že odstranila.
    – Lani so osnovnošolci na OŠ Franja Goloba Prevalje napisali raziskovalno nalogo Biopolje. Izsledki so na strani 54.

    11 KOMENTARJI

    1. ČE je naloga prišla do zagovora, potem je očitno imela pozitivna mnenja najprej o disertabilnosti same teme inn seveda tudi o sami disertaciji.

      Po mojem mnenju bi morali člani komisije svoje morebitne pomisleke izraziti že v teh mnenjih.

      Da so to storili na zagovoru, je čudno in neprofesionalno. Oziroma jih je treba vprašati, zakaj so sploh podpisali pozitivno mnenje, če imajo o nalogi kot se je kasneje izkazalo, negativno mnenje. Oziroma jih je treba vprašati, kaj se je spremenilo do zagovora, da so svoje mnenje očitno spremenili.

      Same vsebine pa ne mislim komentirati.

      • Resnici na ljubo, vse od začetka doktorskega postopka mag. Nade Verdel in še posebej po predložitvi dela so imele članice oz. člani komisij, razen mentorja in somentorja (ki sta bila člana komisije za oceno disertacije in sta delo razumlljivo zagovarjala – nasprotje inetersov ?), resne argumentirane pomisleke. Vse je tudi dokumentirano in na voljo za preverjanje. Komisija za zagovor je bila spremenjena (sestava ni bila enaka kot tista za oceno dela) tudi zaradi neupoštevanja teh kritik oz. da bi se zagotovila večja objektivnost. Poročilo komisije za zagovor sta sprejela tako senat oddelka za biologijo in senat Biotehniške fakultete po obravnavi ločenih poročil članov komisije za zagovor in tudi po obravnavi mnenja mag. Verdelove na senat (bila je vabljena na sejo !), vse v skladu s Statutom UL in Pravili BF, ki so veljala takrat za doktorske postopke.

        Če bi želeli vse skupaj razjasniti in se tudi kaj naučiti iz tega primera, bi ga morali temeljito preveriti po strokovni in pravni (postopkovni plati). Žal odgovorni (dekan in rektor) pobude za nevtralno revizijo odgovorni ne želijo, nočejo (?) sprejeti (tudi dokumentirano !).

        Peter Maček, predsednik komisije za zagovor (prve, ki je večinsko-z izjemo somentorja-zavrnila delo)

        P.S.: Zgornje je moje osebno videnje in ni nujno, da odraža stališča drugih oseb ali inštitucij

    2. Spoštovani profesor. Če je naloga prišla do zagovora je navkljub dokumentiranim pomislekom, šla skozi vsa sita. Tako, da mi prosim ne razlagati pravljic, da je bilo vse tako kot mora biti. Morda formalno že, vsebinsko pa so za ta zaplet prav gotovo krive komisije, kolikor jih je pač bilo. Rektor je zato po moji oceni ravnal povsem pravilno. Ne more biti do zagovora "tema/doktorat je primerna", ko pride do zagovora je pa vse narobe.

    3. Potemtakem pa v Sloveniji ukinimo "zagovor" doktorskih disertacij ali pa ga preimenujmo v javno "predstavitev" na kateri ni potrebna komisija in njeno mnenje.
      Ne razumem kako si lahko nekateri v akademskih krogih predstavljajo, da mora biti zagovor vedno uspešen. Res je, da nekatere tuje univerze sploh nimajo formalnega zagovora, a v Sloveniji kjer se trenutno zdi, da doktorira prav vsakdo, ki je bil sprejet v program mladih raziskovalcev, so vsa "sita" še kako potrebna.
      Ob primerjavi postopkov za pridobitev doktorata doma in v tujini, se ne morem znebiti občutka, da so standardi v Slovenji mnogo pod povprečjem vodilnih zahodnih držav. Tu mentorji ne "doktorirajo nekoga" samo zato, da potem nimajo težav z agencijo, ki je financirala kandidata.
      Doktorat bi moral biti zaslužen privilegij in ne samoumevna pravica vsakega, ki je sprejet v podiplomski program.

      LP preko luže!

      • Zelo dobro povedano, vendar je problem sistemski in stvar ARRS. Po pravilih ARRS mora institucija vracati denar za uspoabljanje, ce MR ne opravi doktorata znanosti. Odstopi lahko samo v prvih 6 mesecih, če kasneje, pa si ga kot mentor prislijen pripeljati do doktorata, saj ob že tako minimalnem financiranju ARRS, nimaš iz kje vračati denarja. Je pa seveda to še ena iz velikih neumnih cvetk ARRS, na katere smo nekateri že pogosto opozarjali, a žal se naša ARRS ne zmeni za nobene kritike ali pametne predloge (kot imamo občutek neposvečeni, upošteva samo predloge nekaterih…)

      • Oh, ta pokroviteljski odnos akademskih zdomcev…

        Res grdo od nas zapečkarjev, da si predstavljamo, da morajo komisije delovati konsistentno. Nikjer nisem napisal, da naj se odpravi katerokoli sito. Očitno pa je, da v tem primeru komisije komisjje niso delovale konsistentno. V kolikor so res že prej bile podane relevantne pripombe (kot je napisal prof. Maček) in bile neupoštevane, kako je lahko potem bila sprejeta končna pozitivna ocena in odrejen zagovor????

      • Dejansko je blog bolje napisan kot sam doktorat. Kljub vsem iz njega veje kar nekaj naivnosti. Recimo: "Ali lahko profesor na javni univerzi doktorandu zaradi nestrinjanja s temo, ki je bila odobrena, prepove delo na »svoji« katedri?"

        Uporaba naprav v nekem laboratoriju ni pravica vsakogar, pa ceprav so bile kupljene z javnim denarjem. Sam recimo ne morem kar poganjati simulacij na racunalniskem clusterju eksperimentalcev, razen morda ce bi bili prijazni in mi dovolili izkoristiti prazne zmogljivosti. Ob tem me seveda lahko vedno vrzejo dol, se posebno ce se jim zdi, da delam neumnosti (kot je predvidevam raziskovanje homeopatije neumnost in zapravljanje casa kemiku).

        "Ali lahko profesor pred zagovorom doktorskega dela ostale člane komisije nagovori k skupnemu negativnemu mnenju?" Ja, to je ravno namen komisij. Da se skupno odlocijo ali je doktorsko delo dovolj dobro za podelitev doktorata

        "Ali lahko profesor na zagovoru doktorskega dela od doktoranda zahteva odgovor, na katerega ta drugače kot z eksperimentom ne more odgovoriti? Pri tem ima za takšna vprašanja pred zagovorom dovolj priložnosti." Ja, vsekakor. Dober doktorat ima vse tovrstne luknje razciscene in pokrite z dovolj eksperimentalnimi podatki. To je odgovornost tako mentorja kot doktoranta, da se izprasata o vseh mogocih pomanjkljivostih.

      • Za zavrnitev doktorata na zagovoru morajo obstajajti res prekleto dobri argumenti. V sistemu kot je naš (ki ni kot angleški, kjer je zaogvor dejansko izpit) in v opisanem primeru, je bilo glede na razpoložljive informacije očitno dovolj priložnosti, da se morebitne metodološke ali druge pomanjkljivosti odpravijo. Če se niso, očitno komisije niso opravile svojega dela. Ali pa je komisija za zagovor imela enostavno drugačno mnenje kot predhodne komisije.

        Da se zdi nekomu neka raziskava neumnost (po o opisanem področju ne vme nič), potem ko je tema že bila potrjena na določenih organih ustanove, je pa tudi dovolj povedno.

        Če je res, da bi se naj v bran kandidatki postavil samo somentor (kje je bil mentor), potem očitno niti mentor ni stal za nalogo. Ponovno sprašujem, kako lahko v takem primeru pride do zagovora.

      • Dragi rx170, če je interes nekoga na vrhu dovolj močan je vse možno. Komisije lahko opravijo svoje delo na vrhunsko zavidljivem nivoju in če jih glava univerze (rektor) ignorira je vse zaman. Že to, da so se člani komisij izpostavili in poskušali pogasiti požar je za pohvalit. In ko prebereš raziskovalno nalogo osnovnošolcev (financirano iz javnih sredstev za raziskovanje), se primeš za glavo. Testiranje učinkovitosti "informiranih" kemičnih svinčnikov pri reševanju nalog iz fizike, staranje pomaranče v informiranem in neinformiranem kozarcu,…. Ne vem kaj boš rekel, ko bo učiteljica tvojega sina (vnuka) v osnovni šoli usmerila v tovrstno raziskovanje.

    4. Glede na odmevnost primera je nujno, da se poleg doktorata čimprej javno objavi tudi vsa dokumentacija, ki je z njim povezana. Se pravi vsa mnenja vseh komisij na vseh stopnjah. Le tako bomo lahko dobili predstavo, kaj se je zares dogajalo in kdo je koga zavajal. Po nekaterih informacijah so člani komisije dali pri odobritvi teme zelo natančna navodila, kakšna raziskava je strokovno sprejemljiva, vendar pa se študentka in njen mentor tega nista držala, ampak sta vztrajala na svoji homeopatski agendi. Žal pa so to le govorice, dokler dokumentacija ne bo javno objavljena… Na potezi je torej Univerza, ki pa jo bo treba k objavi dokumentov verjetno prisiliti?

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.