Nastajala je dolgo (mislim, da štiri leta) oziroma zelo kratko obdobje (če jo primerjamo s kakim oxfordskim slovarjem angleščine, ki je v prvi preobleki nastajal dobrih 60 let), pokazala pa nekaj zanimivih in nadležnih okoliščin tako množične kolaboracije: mestoma je delo na videz zamrlo, mestoma teklo z nesluteno naglico, zaradi želje uredništva po krčenju in poenostavljanju zapisanega pa je na koncu avtor ob zadovoljstvu deležen tudi nekaj nadležnih presenečenj, ko kako geslo ni več zapisano tako, kot bi bilo njemu najbolj všeč, ali pa se je v redakcijo prikradla tudi kaka vsebinska ali slogovna napaka.
Teh sicer vsaj pri evropskem pravu ni preveč (med drugim sam denimo ob Evropski uniji ne bi omenjal neustreznega alternativnega poimenovanja Evropska zveza, prav tako za priporočeno literaturo tudi ne bi izbral ravno tistih del, ki so jih izbrali v uredništvu), tako da gre vendarle upati, da bo Slovenika lepo služila svojemu poslanstvu – laičnemu bralcu predstaviti osnovne poudarke posameznih strokovnih tem in terminov.
Ob strani, s Sašotom sva že večkrat razpravljala, da bi morala Slovenija za leksikalna dela (enciklopedijo Slovenija, slovarje …) načrtno zagotavljati prost dostop. Dodana vrednost tega bi bila v resnici neznanska. In bi zlahka upravičila stroške, s katerimi morali pokriti delo in dobiček avtorjev in založnikov. Da recimo Enciklopedija Slovenije ni prosto dostopna ali vključena v slovenski Wiki, se meni zdi tako zelo velika škoda in izguba intelektualnega dela, ki je bilo vloženo vanjo …