The Science Hall of Fame” uporablja za določanje stopnje slave posameznega znanstvenika pojavljanje njegovega imena v knjigah, ki so bile objavljene v zadnjih 200 letih, in so v bazi Google Books. Po teh merilih je najslavnejši Betrand Russel, sledi mu Charles Darwin (ki služi tudi kot enota slave) tretji pa je Albert Einstein. Na četrtem mestu je Lewis Carrol (vsekakor ne zaradi svojega znanstvenega udejstvovanja). Spisek je tukaj.

Vse skupaj omogoča objava pogostosti pojavljanja besed v knjigah, ki je sedaj prosto dostopna preko Google Labs (Google Ngram Viewer). Primerjava pojavljanja besed “Zizek” in “Salecl” na primer da naslednji graf.

Slava merjena po omembah v knjigah je tudi bolj naklonjena humanističnim vedam. Tukaj je recimo primerjava med matematiko, kemijo, fiziko, biologijo, in družbenimi vedami.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

3 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
13 - št. let nazaj

Jure, ne vem, če si opazil, ampak po novem ima sicris.izum.si v padajočem menuju "Storitve" opcijo "Naši v WoS". Zanimivo je pogledati lestvico najbolj citiranih Slovencev: po št. čistih citatov prednjačijo fiziki – 17 med top 20.
Sam zasedaš 264. mesto, kar sploh ni slabo. 🙂

Jure Zupan
13 - št. let nazaj

Prav zabavno. Ne preseneca, da je prvi U. Seljak, oce "cmbfast" za fitanje sevanja mikrovalovnega ozadja in sodelavec na vec pomembnih CMB eksperimentih. Zabavno je recimo gledati tudi razlike med citati in cistimi citati. Pri Seljaku je to pri vec kot 10tisoc citati le borih 300, medtem ko je pri V. Turku in Blincu ta razlika kar dva tisoc, oziroma kar 20% vseh citatov. Na clanek je to 7.2 samocitata/clanek pri Turku, 3.8/clanek pri Seljaku, 3.7/clanek pri Blincu (pri meni 2.1/clanek).

Sašo Dolenc
13 - št. let nazaj

Jure, res si car 🙂 Ko se je ravno odprla debata, bi preveril eno idejo. Znano je, da je Google svoj sistem vrednotenja spletnih strani razvil na osnovi znanstvenega sistema vrednotenja uspešnosti raziskovalcev preko štetja citatov. Vendar je Google potem svoj sistem še bistveno nadgradil, saj pri njem vsi citati niso enako vredni, ampak citat višje rangirane strani šteje več. Bi veljalo o podobni nadgradnji sistema razmišljati tudi v znanost? Če citira delo mladega raziskovalca neka uveljavljena avtoriteta, ima takšen citat seveda veliko večjo težo, kot pa citat kakega neznanca? Vsaj za spletne strani se ta sistem, da vsi citati… Beri dalje »