Urejanje knjige – nasveti dobrodošli

    Že nekaj let na fakulteti vodim krožek Literatura in pravo, v okviru katerega smo se letos odločili izdati tudi knjigo študentskih esejev na krovno temo Enakost v pravu in literaturi. Knjiga je po vsebinskem urejanju esejev bolj ali manj že pripravljena na končno postavitev in tisk.

    A pravzaprav bi rad(i) natisnil(i) zgolj kakih dobrih sto izvodov (poenostavljeno rečeno, za knjižnice, avtorje in njihove ponosne mame), poleg tega pa celotno knjigo zastonj ponudili na spletu. To odpira več vprašanj, glede katerih bom vesel vsakega nasveta ali izkušnje, ki jo v zvezi z njimi že ima kateri izmed naših bralcev (ali soavtorjev):

    1. Licenca: vprašanje licence ni ravno usodno, a verjetno bomo zbornik objavili pod eno od licenc Creative Commons (najverjetneje kar pod licenco “priznanje avtorstva” + “nekomercialno” + “brez predelav”).

    2. Založba (ali samozaložba?): glede tega še nisem kaj dosti razmišljal, a nimam izkušnja z založbami, ki bi brez pomislekov pristale na to, da bi izdale knjigo v tiskani obliki, medtem ko bi bila v celoti prosto dostopna tudi na spletu. Ima kdo v zvezi s tem kake dobre izkušnje? Ali pa, alternativno, z uvajanjem nove “založbe” – glede na to, da bo v prihodnjih (recimo) tridesetih letih podobnih študentskih knjižnih projektov še nekaj, morda ne bi bilo povsem noro, če bi za potrebe izdajanja tovrstnih knjig vzpostavil novo “znamko”, a si s tem seveda ne bi želel delati preveč dodatnega dela.

    3. Urejanje/postavljanje besedila knjige: da bodo stroški čim nižji (in ker mi je izziv všeč), bom knjigo za tisk pripravil kar sam. Zaenkrat vse delam v Wordu in me mika, da bi samo vsebino (notranje strani) v celoti oblikoval kar v njem in na koncu za potrebe tiskarja pretvoril v PDF, pa čeprav ga denimo ta stran odsvetuje kot neustrezen program za končno postavitev. Mi bo žal oziroma bi bilo zelo priporočljivo, da se priučim kakega TeXa? Zaenkrat se mi zdi, da bi bil to za knjigo, ki skoraj brez izjeme vsebuje zgolj besedilo in sprotne opombe, nepotreben trud.

    4. Urejanje/priprava ovitka: edina izjema bo seveda ovitek. Zanj se že pripravlja barvito ozadje, na katero bom dodal tistega nekaj besedila. Kako točno to izvesti, bo seveda malo odvisno tudi od tiskarja, a sem razmišljal, da bi vsaj to vendarle uredil v kakem drugem programu. Je MS Office Publisher dovolj ali bi tudi tu moral poseči po čem drugem?

    5. Tisk na papir: za ISBN in druge podrobnosti nemara ne bo težko poskrbeti, vsaj po dosedanjih izkušnjah z NUK, malo je povezano le še z vprašanjem (samo)založbe.

    6. Objava na spletu: ugibam, da bi morda celotno besedilo v enostavno odtisljivi obliki objavili kar na kaki (p)osebni spletni strani, tako da bi bil čim bolj dostopen bralcem, obenem pa nemara ni ovir, da ga ne bi v celoti ponudili tudi na Google Books – mislim, da je to pred časom z eno svojih knjig naredil tudi Sašo.

    Če imate v zvezi s katerokoli od teh točk kak nasvet ali koristno osebno izkušnjo, bom zelo vesel, če jo delite javno z nami ali zasebno z mano.

    12 KOMENTARJI

    1. Moje skromno mnenje – rajši poznejša izdaja in kvalitetnejši izdelek kot obratno; iz tega sledi tudi da je (La)TeX nekaj zelo priporočljivega. Če je večinsko tekst pa sploh ne bo posebnih naporov.
      Ker Word ne izgleda resno.

    2. Hvala, tako mnenje je vsekakor dobrodošlo! Da bi malo bolje razumel razliko, pa bi bil hvaležen še za kakšno malenkost več o tem, kje Word najbolj odpove. Zdi se mi, da kar solidno opravi z osnovami oblikovanja: od same oblike fonta, razmaka med vrsticami in podobnega do deljenja besed ali razmaka med samimi črkami, pa tudi glavo in nogo se da dokaj priročno urediti. Je razlika v kakovosti končnega videza tako urejenega besedila ali se z (La)TeX da narediti še kaj, česar z Wordom sploh ni mogoče?

    3. Po mojih skromnih izkušnjah je Word za običajne knjige, v katerih je večinoma tekst, povsem primeren. Problem s profesionalnimi programi je, da jih praviloma ne znamo tako dobro uporabljati, kot smo vešči Worda. Druga zgodba so seveda knjige polne enačb…

    4. Osebno knjige ne bi postavljala v Wordu. Word zelo slabo obvlada razmerja med črkami in besedami in zna narediti štalo, vidno že z letala. Idealno bi bilo, če je knjiga lepo postavljena v Wordu (pomeni: z vsemi headingi in drugimi stili), potem pa se jo dokončno postavi v InDesignu ali kakem drugem programu za postavljanje daljših tekstov.

      Mogoče še vnaprej opozorilo: zadnje čase mi v roke prihaja precej knjig, postavljenih v brezserifnih pisavah. Te pisave so "lepše" in elegantnejše, predvsem pa bolj modne – problem je, da so zares uporabne samo za krajše odseke besedil (na primer povzetke člankov na webu), nikakor pa ne za branje daljših besedil, po možnosti postavljenih v daljše vrstice.

    5. Hvala obema! Tjaša omenja možno slabost, ki se mi z lastnimi omejeni izkušnjami zdi še najbolj verjetna: da Word občasno pobrklja razmake med črkami in lahko zato nekatere besede izpadejo grdo. Sicer se je meni to dogajalo le z nekaterimi fonti in pri manjši velikosti fontov, a ta pomislek mi da še najbolj misliti.

      InDesign je sicer plačljiv in bi verjetno (že zato, kot omenja Sašo, ker se nam ljubiteljsko niti ne da niti ne splača študirati tovrstnih programov) zahteval udeležbo profesionalnega oblikovalca. Imate, Tjaša, kaj izkušenj s kakim odprtokodnim programom?

      Sicer pa se zelo strinjam glede izbire pisave, ki bo gotovo serifna. (Osebno mi je za tovrstna besedila zelo všeč Georgia, s fontom Times New Roman za opombe.)

    6. Nimam osebnih izkusenj, ampak cisto slucajno sem naletela na tole stran: blurb. Potem seveda sami nosite stroske, ampak ce gre samo za BW knjigo z mehkimi platnicami, ste nekje okoli 10Eu na knjigo. Je to prevec?

    7. Hvala! Blurba ne poznam, sem pa tudi sam že slišal za lulu, ki ponuja podobne storitve za nadobudne samozaložnike.

      Cena je žal (ali k sreči) previsoka, zlasti bi s poštnino in carino ter DDV vred (pri čemer se slednja obračunata na ceno in poštnino) pri pošiljanju v Slovenijo znesla približno 15 evrov na izvod. Pri domačem tiskarju bi brez ambicioznega ovitka moral priti skozi s približno 5 evri (malo odvisno od naklade, ter seveda tudi od samega ovitka).

      Bom poročal o razvoju dogodkov, če ima kdo še kak nasvet ali izkušnjo, pa je seveda še vedno dobrodošel.

    8. Hvala, Marko – bolje pozno kot nikoli! Res je videti zelo všečno postavljeno, zlasti samo besedilo. ("Sprotne opombe urednika" imajo za moj okus rahlo napačen font (ki tudi le napol udejanja željo, da bi se razlikovale od običajnih opomb), ampak tu smo spet pri okusih.)

      Moj edini preostali pomislek je, koliko dela bi priučevanje tega programa vzelo, da bi besedilo postavil enako razgibano, ker poznam porodne krče pri tovrstnih uvajanjih, z Wordom pa mi je že uspelo priti dokaj blizu želeni končni obliki.

      V vsakem primeru hvala in v vsakem primeru bom pokazal končni izdelek!

    9. Hja, tukaj je težava; mogoče je v tem pogledu InDesign celo boljši, vendar je (po mojem mnenju) to še vedno delo za poklicnega (ali malo bolj resnega) oblikovalca.
      LaTeX navodila so sicer tukaj razložena odlično: http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/latex/lshort.pdf
      vendar je za "skill" še vedno potrebna zagnanost in veselje.

      Je pa oblika (pa čeprav le pravi font, skladni naslovi itd.) vsaj meni precej pomembna, nekako kaže resnost knjige ki jo prebiraš.

    10. Navodila so res poučna, le da za kakovostno priučitev LaTeX gotovo ni dovolj 128 minut, kolikor naslov in število strani nemara obljubljata, da naj bi jih zadoščalo za to, da navodila sploh preberemo.

      Se pa strinjam, da je oblika pomembna. Prav zato začetni razmislek o obliki postavljanja in zdajšnji pomislek ob tem, ko sem iz Worda iztisnil že kar veliko: usklajeno obliko vseh slogov čez celo knjigo (od običajnega besedila in citatov do naslovov in opomb pod črto), zaželeno velikost črk (ki je nameroma dokaj velika) in razmaka med vrsticami, na videz smiselno in delujočo delitev besed na koncu vrste za sprejemljiv izgled besedila, zrcalno postavitev lihih in sodih strani z ujemajočo zrcalno postavitvijo glave in besedila v njej, ustrezno zrcalno in v skladu z željami postavljeno velikost strani in robov.

      Kolikor je vodič za LaTeX merodajen (a morda ni, ker se mi zdi oni Einsteinov članek lepše postavljen), imam tako na laično oko občutek, da ni bistveno boljši pri razvrščanju besed v vrstici, res pa je, da je za tehnična besedila gotovo sijajna izbira.

      Sem pa prišel tudi do računalnika z nekaj let staro, a čistokrvno verzijo InDesign, tako da bom eno popoldne namenil še ogledu tega programa. Ravno danes sem na SAZU gledal, kako so v njem postavljali nek moj članek, ki je kar lično izpadel.

    11. Malo pozen odgovor – vendar bolje kot nikoli 🙂 Upam, da je projekt “knjiga” lepo uspel. Še moj komentar, ker že leta izdajamo knjige v Wordu (pretvorjen v pdf). Začeli smo pravzaprav že 5 let pred tem člankom. Le zakaj ga ne priporočajo? Word je odlično orodje – pa ne samo za postavitev, temveč tudi za programiranje. Ena izmed edicij, ki jih izdajamo, je tudi letni koledar, kjer je 70% vsebine računalniško generirane – in prav vse je zaprogramirani v MS Word-u. Word ima na voljo programske objekte, ki dovoljujejo popolno izrabo vseh Wordovih možnosti. Koledar se sam izračuna – in tudi oblikovalsko postavi, skupaj z ustreznimi besedili za vsak dan v letu! Kaj lepšega? Ob prvi izdaji sem primerjal različna oblikovalska orodja in nobeno od njih ni imelo tako širokih možnosti, zgolj razne skriptne (in še to večinoma tako ali drugače omejene) opcije. Verjetno je zdaj že vse drugače, vendar Word ostaja še vedno v vrhu zahtevnega založništva, tako za domačo kot za profesionalno uporabo. SAmo okoreli oblikovalci bodo prisegali na specializirane programe za izdajo – vendar lahko domač uporabnik naredi vse drugače. Posamezen slike se res oblikuje v zato specializirani programski opremi (kjer se prav tako lahko uporabi programske možnosti avtomatiziranja), sama postavitev besedila in slik pa se potem izvede v Wordu. Končni pdf izdelek (že v Wordu prilagojen za tisk) smo dali v več tiskarn in prav povsod so bili zadovoljni z tehnično izvedbo… Torej, le pogumno naprej – pa čeprav v Wordu,ki ga stari oblikovalski “mački” še vedno zavračajo kot manjvredno orodje za založništvo… Še komentar o sami založbi – vedno v samozaložbi, če se le računa na kakršen koli dohodek. Založba pobere takšen delež, da se finančno avtorju v naši mali Sloveniji nikakor ne splača napisati niti eseja…

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.