Sigmund Freud: Razlaga sanj

    Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do temeljev pretresle duhovno obzorje našega stoletja. Freud, tedaj star 43 let, se je dobro zavedal, kakšno odkritje drži v rokah – postavil ga bo v niz s Kopernikom, ki je človeka pregnal iz središča vesolja, in Darwinom, ki mu je odredil mesto med živalskimi vrstami – nazadnje je odkritje nezavednega zadalo udarec človeškemu samoljubju še na najbolj občutljivem mestu in mu pokazalo, da ni gospodar niti v lastni hiši. Samozavest oznanja še Vergilov verz, ki si ga je izbral za motto: Flectere si nequeo superos, Acheronta movebo – Če ne morem omečiti višjih bogov, bom premaknil podzemlje.

    A kakšno je bilo to peklensko podzemlje, ki se ga je namenil premakniti? Nemara je največje presenečenje prav v tem, da na tem nezavednem, do katerega sanje predstavljajo “kraljevsko pot”, ni ničesar divjega, neukročenega in “iracionalnega” – ničesar takega, kar so romantiki videli v geslu, da je človek pol angel in pol žival. V nezavednem ne kraljujejo “živalske strasti”, prav nasprotno, je nezavedno, ki “misli”, opravlja intelektualne operacije, se odvija v igrah jezikovnih zgostitev in premestitev, nekaj, kar je videti na moč blizu zavesti, a prav v tej bližini kar najbolj tuje. Je nadvse strukturirano – “strukturirano kot govorica”, kot bo to plat kasneje strnil v geslo Lacan – in obenem nekaj, kar obvladuje neka blodna logika, ki se zavesti izmika. In če se je novoveška filozofija dogajala v znamenju Descartesovega cogita, bo Freudova velika knjiga ponudila verzijo cogita za naše stoletje: neko misel, ki se nima v lasti, ki ni pri sebi in iz katere subjekt ne more potegniti svojega “sem” kot trdne točke gotovosti; in nekega subjekta, ki je “pri sebi” prav tam, kjer se ne more prepoznati in tako radikalno razsrediščen.

    V prvih šestih letih po izidu so knjige prodali le 351 izvodov – revolucija je minila neopaženo, toda Freudova samozavest je bila na mestu: stoletje kasneje ni nobenega duhovnega področja, ki bi ne bilo tako ali drugače z njo obeleženo. (Slovenski prevod je izšel pri Studia humanitatis leta 2000.)

    Mladen Dolar

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.