Osnove etike za vsakdanjo rabo

Besedilo predavanja na strokovnem srečanju Zbornice laboratorijske medicine Slovenije oktobra 2016 v Ljubljani. Poskusimo se vživeti v naslednjo situacijo. Na popoldanskem sprehodu kot običajno pri...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Etična zaveza znanosti

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong” obravnavali vedno večje težave, s katerimi...

Eksperimentalna metafizika

V jedru kvantne fizike je že od samega začetka zagata, ki je nikakor ni mogoče povsem odpraviti. Mnogih eksperimentov s področja kvantnega sveta se...

Kjoto in Kopenhagen za začetnike

Pred kratkim sem imel naval  slabe vesti: v bistvu nekaj malega vem o načelnih vprašanjih ekološke politike, pa stvar ali dve o klimatskih spremembah....

Novejša filozofska odkrija o naravi sveta: Matematični materializem

V nekaj nadaljevanjih bomo bralcem Kvarkadabre predstavili novejše filozofske teorije in razprave s področja, ki nekako predstavlja trdo jedro discipline (v smislu položaja, ki...

Zelo kratek slovar časa

Besedo čas v življenju uporabljamo v številnih kontekstih. Ko denimo omenimo, da je bila fotografija posneta s časom ene stotinke sekunde, merimo na trajanje...

Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko

1. Kako razumemo filozofsko bioetiko? Poskusimo z naslednjo definicijo. Bioetiko v ožjem smislu razumemo kot problematiko moralnih in političnih vprašanj, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki...

Jacques Lacan: Spisi

"Tukaj se nadaljuje ena sama debata, vselej ista, in ki se, če naj jo že datiramo, prepoznava kot debata razsvetljenstva," beremo na platnicah Spisov....

Gilles Deleuze: Logika smisla

"Nekega dne bo to stoletje znano kot Deleuzovo," je zapisal navdušeni recenzent ob izidu Logike smisla (1969). Recenzent ni bil nihče drug kot Michel...

Jacques Derrida: O gramatologiji

Na prvi pogled ni videti, da bi razmerje med glasom in pisavo predstavljalo poseben filozofski problem. Kolikor je velika filozofska tradicija sploh zadela nanj...

Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja

Najbrž je videti nenavadno, če je med velike filozofske knjige dvajsetega stoletja uvrščeno delo, ki se ukvarja izključno z lingvistiko - nad tako izbiro...

Martin Heidegger: Bit in čas

Vprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na...

Ludwig Wittgenstein: Filozofske raziskave

Vzemimo tale primer: učenca naučimo sestaviti določeno zaporedje naravnih števil s prištevanjem +2 : 2, 4, 6 itd. in preverimo njegovo znanje z vežbanjem...

Sigmund Freud: Razlaga sanj

Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do...

Politična ekonomija znanosti

Na začetku zelo zanimive knjige z naslovom The Sun in the Church: Cathedrals as Solar Observatories (Harvard University Press, 1999) je zgodovinar znanosti John L....

Je Bog pisatelj ali urar?

Zgodovina razmerja med religijo in znanostjo še zdaleč ni preprosta. Odnos je dosti bolj zapleten, kot si ga ponavadi poenostavljeno predstavljamo. Naivno prepričanje, da...

Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)

Doslej smo predstavljali čitatelju brez posebnih izjem samo take rastline, ki so popolnoma v njegovi oblasti, zakaj velike so tako, da jih more vsakdo...

Jožef Stefan: Modro nebo (Šolski prijatel, 1855)

Kako lepo, kako milo je modro nebo, kader se po dolgem deževju ali po strašnej burji razkadijo oblaki, kako mirno gleda doli na nas...

Leonardov “kopernikanski obrat”

»Ne obstaja samo en Leonardo da Vici, ampak sta pravzaprav dva,«1 je v predavanju, ki ga je imel leta 1953 ob petstoletnici Leonardovega rojstva,...