Home Filozofija in zgodovina

Filozofija in zgodovina

Kjoto in Kopenhagen za začetnike

Pred kratkim sem imel naval  slabe vesti: v bistvu nekaj malega vem o načelnih vprašanjih ekološke politike, pa stvar ali dve o klimatskih spremembah....

Je Bog pisatelj ali urar?

Zgodovina razmerja med religijo in znanostjo še zdaleč ni preprosta. Odnos je dosti bolj zapleten, kot si ga ponavadi poenostavljeno predstavljamo. Naivno prepričanje, da...

Osnove etike za vsakdanjo rabo

Besedilo predavanja na strokovnem srečanju Zbornice laboratorijske medicine Slovenije oktobra 2016 v Ljubljani. Poskusimo se vživeti v naslednjo situacijo. Na popoldanskem sprehodu kot običajno pri...

Jacques-Alain Miller: Elementi epistemologije

Zgodovina razmerja psihoanalize in naravoslovne znanosti je tudi zgodovina psihoanalize same: Sigmund Freud, ki je zdravniško kariero začel kot fiziolog, je vseskozi vztrajal na znanstvenem...

Se je znanost rodila 7. marca 1277?

V sestavku poskušamo razumeti kontroverzno tezo Pierra Duhema, da se je moderna znanost rodila že leta 1277, ko je pariški škof Štefan Tempier prepovedal...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko

1. Kako razumemo filozofsko bioetiko? Poskusimo z naslednjo definicijo. Bioetiko v ožjem smislu razumemo kot problematiko moralnih in političnih vprašanj, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki...

Ludwig Boltzmann in prva študentka fizike in matematike slovenskega rodu

Življenje in delo Dunajčana Ludwiga Eduarda Boltzmanna (1844-1906), ki je objavil skoraj sto pomembnejših razprav o teoriji toplote in še toliko o drugih področjih...

Gilles Deleuze: Logika smisla

"Nekega dne bo to stoletje znano kot Deleuzovo," je zapisal navdušeni recenzent ob izidu Logike smisla (1969). Recenzent ni bil nihče drug kot Michel...

Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja

Najbrž je videti nenavadno, če je med velike filozofske knjige dvajsetega stoletja uvrščeno delo, ki se ukvarja izključno z lingvistiko - nad tako izbiro...

Pouk fizike pri jezuitih v Ljubljani

Nekdanje šole so bile drugačne od sodobnih. Danes se naprej učimo v osnovni in srednji šoli ter nato na univerzi. V 18. stoletju so...

Eksperimentalna metafizika

V jedru kvantne fizike je že od samega začetka zagata, ki je nikakor ni mogoče povsem odpraviti. Mnogih eksperimentov s področja kvantnega sveta se...

Začetki raziskovanja televizije v Ljubljani

Najznamenitejši ljubljanski raziskovalec televizije je bil baron Anton III. Codelli pl. Fahnenfeld (1875-1954), uglajeni ljubljanski predmestni graščak visoke postave, ki je dobro razumel slovensko....

Sigmund Freud: Razlaga sanj

Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do...

Janez Strnad: Einstein – Zakaj me nihče ne razume in me...

Einstein je večkrat kaj pikrega pripomnil na račun svoje slave. V pismu prijatelju je že leta 1919 potožil: »S slavo postajam vse bolj neumen,...

Leonardov “kopernikanski obrat”

»Ne obstaja samo en Leonardo da Vici, ampak sta pravzaprav dva,«1 je v predavanju, ki ga je imel leta 1953 ob petstoletnici Leonardovega rojstva,...

Geslo “filozofija matematike” za nastajajoči filozofski slovar

A. Etimologija in tujejezične ustreznice filozofskega termina gr. mathema, ta mathemata -  "nauk, učenost; učna snov", množina mathemata ali mathematika; gr. mathesis »znanost,...

Gerald Holton: O veščini znanstvene imaginacije

Predavanje o veščini znanstvene imaginacije je imel harvardski profesor fizike in zgodovine znanosti Gerald Holton 14.2.1996 na zboru Ameriške akademije znanosti in umetnosti. V njem...

Giordano Bruno – mistik ali prerok sodobne znanosti?

Giordano Bruno, vsestranski renesančni mislec in filozof, je prvi, ki je po obdobju antike obudil in zagovarjal misel o neskončnosti univerzuma, obstoju mnoštva osončij,...

Srednjeveška podoba univerzuma in njene antične predpostavke

Kakšna je bila v visokem srednjem veku običajna, tipična podoba univerzuma, kot jo lahko rekonstruiramo iz literature o filozofiji narave? Vesolje, kot ga razumejo...