Home Filozofija in zgodovina

Filozofija in zgodovina

Marie Sklodowska-Curie – najslavnejša znanstvenica

Marie Curie, prav gotovo najslavnejša znanstvenica, morda ni dosegla položaja pop ikone tako kot Albert Einstein, je pa nedvomno predstavljala vir navdiha generacijam žensk,...

Zlati rez

Pred nekaj leti sem se trudil, da bi narisal čim boljši akt. V knjigah sem zasledil trditev, da je očesu najbolj prijetna kompozicija v...

Albert Einstein

Nedvomno eden od velikanov naravoslovnih znanosti, Albert Einstein, je po lastnih besedah "živel v osami te vrste, ki je boleča v mladosti, a čudovita...

Osnove etike za vsakdanjo rabo

Besedilo predavanja na strokovnem srečanju Zbornice laboratorijske medicine Slovenije oktobra 2016 v Ljubljani. Poskusimo se vživeti v naslednjo situacijo. Na popoldanskem sprehodu kot običajno pri...

O življenju in delu Nikolaja Kopernika

Mikolaj Kopernik se je rodil 19. februarja 1473 v pruskem Torunu (takrat je spadal pod Poljsko) v premožni družini trgovcev in mestnih veljakov. Ko...

Galileo Galilei – med mitom in zgodovino

Skorajda ni človeka v zgodovini zahodne kulture, ki bi s svojim življenjem in delom postal simbol za toliko pomembnih prelomnih trenutkov v znanosti, kot...

Heraklit, Parmenid in prve kritike grškega naravoslovja

Grška filozofa Heraklit in Parmenid sta se rodila vsak na svojem koncu takratnega grškega sveta. Heraklit je bil doma iz Efeza ob jonskem morja...

Ludwig Boltzmann in prva študentka fizike in matematike slovenskega rodu

Življenje in delo Dunajčana Ludwiga Eduarda Boltzmanna (1844-1906), ki je objavil skoraj sto pomembnejših razprav o teoriji toplote in še toliko o drugih področjih...

Ali je Ahil že ujel želvo? – Zenon, infinitezimali in paradoks...

Mnenja o tem, kaj je konstitutivno bistvo moderne znanosti, so deljena. Nekateri prisegajo na znanstveno metodo, drugi menijo, da znanost metode sploh nima, za...

Platon: delitev sveta na original in kopijo

Če bi vse filozofe razvrstili po vplivnosti oziroma po tem, kakšen odmev so skozi stoletja in tisočletja v razvoju kulture pustile njihove ideje, bi...

Sigmund Freud: Razlaga sanj

Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do...

Martin Heidegger: Bit in čas

Vprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na...

Isaac Newton – prvi fizik ali zadnji čarovnik?

Isaac Newton se je rodil kot nedonošenček na božični večer leta 1642 (4. januarja 1643 po novem gregorijanskem koledarju) v vasici Woolsthorpe v okrožju...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Jacques Lacan: Spisi

"Tukaj se nadaljuje ena sama debata, vselej ista, in ki se, če naj jo že datiramo, prepoznava kot debata razsvetljenstva," beremo na platnicah Spisov....

Jonski naravoslovci: iznajdba pojma narave

Grška filozofija narave še zdaleč ne predstavlja enotnega toka napredovanja znanja. Grobo bi filozofijo narave pred Platonom lahko - po klasičnem delu Jonathana Barnesa...

Jacques-Alain Miller: Elementi epistemologije

Zgodovina razmerja psihoanalize in naravoslovne znanosti je tudi zgodovina psihoanalize same: Sigmund Freud, ki je zdravniško kariero začel kot fiziolog, je vseskozi vztrajal na znanstvenem...

Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)

Doslej smo predstavljali čitatelju brez posebnih izjem samo take rastline, ki so popolnoma v njegovi oblasti, zakaj velike so tako, da jih more vsakdo...

Srednjeveška podoba univerzuma in njene antične predpostavke

Kakšna je bila v visokem srednjem veku običajna, tipična podoba univerzuma, kot jo lahko rekonstruiramo iz literature o filozofiji narave? Vesolje, kot ga razumejo...

Aristotel: physis kot udejanjanje zmožnosti

Platon je kot rešitev težavnega razmerja med čutnim in miselnim svetom predlagal obstoj tretje instance (sveta oblik ali idej), katere odslikava naj bi bila...