»Od bizonov do bozonov, od telefonov do klonov – vse to v živo vsako nedeljo med šesto in sedmo uro zvečer.« Tako vabijo dr. Chris in njegovi znanstveni kolegi k poslušanju svoje redne tedenske zabavne oddaje na radiu BBC, ki jo lahko sedaj preko interneta poslušamo tudi v Sloveniji.

Idejni vodja oddaje je mladi zdravnik in predavatelj na Univerzi v Cambridgeu Chris Smith. Razgaljene znanstvenike (The naked scientists) je s kolegi raziskovalci ustanovil z namenom, da bi znanost ljudem predstavili tudi z zabavne in malo drugačne strani, kot smo je običajno vajeni. Dr. Cris pravi: »Zmeraj sem bil zaljubljen v znanost in z užitkom sem razlagal ljudem o novih odkritjih, zato se mi je zdelo primerno, da vse skupaj postavim še na radio in na internet. Veliko ljudi me sprašuje, kaj bi radi dosegli z oddajo Razgaljeni znanstveniki. Odgovor je preprost: ljudi bi radi prepričali, da lahko enako kot mi uživajo v znanosti in se hkrati zabavajo.«

»Nagci« z doktorati pravijo, da je njihova oddaja namenjena vsem starim 11 let ali več, pri čemer od poslušalcev ne pričakujejo nobenega vnaprejšnjega poznavanja naravoslovja, tehnike ali medicine. Znanost v oddaji razgalijo do te mere, da jo lahko razume vsakdo: »Znanost slečemo do golih dejstev, ki so razumljivi vsakomur. V živo odgovarjamo na najrazličnejša znanstvena vprašanja, se pogovarjamo z eminentnimi gosti in vas seznanjamo z najpomembnejšimi znanstvenimi novicami.«

V goste vabijo raziskovalce z vseh področij znanosti. Še posebej so pozorni na sposobnosti gosta, da zna jasno in preprosto predstaviti svoja odkritja. Tudi smisel za humor ni nepomemben. Seveda pa zaradi zabavnejšega pristopa nikakor ne trpi strokovnost, na kar bi hitro pomislil kak skeptik, ko bi slišal za ime oddaje. Dr. Chris, dr. Sarah, dr. Helen in drugi sodelavci oddaje so svoje znanje nabirali na najuglednejših univerzah našega planeta in so vrhunski mladi znanstveniki na svojih področjih, zato so vsakršni pomisleki v tej smeri povsem odveč. Kar neverjetno je, na kako težka vprašanja vse znajo poslušalcem v živo na zelo preprost način odgovoriti kar iz glave.

Vsak poslušalec, ki jih med oddajo pokliče v eter, sodeluje tudi v znanstvenem kvizu. Preberejo mu tri trditve in za vsako se mora tekmovalec opredeliti ali je resnična ali ni. Na primer: Najnevarnejša žuželka na planetu komar! Resnično ali ne? Tistikrat je poslušalec odgovoril, da trditev izmišljena, a se je zmotil. Pravilni odgovor so utemeljili takole: ker komarji prenašajo malarijo, povzročijo vsako leto smrt milijonov ljudi, zato so velika nevarnost za človeštvo. Skozi kviz se tako poslušalci sproti tudi veliko naučimo. Prva nagrada za tistega, ki pravilno odgovori na največ vprašanj, je običajno ugledna enciklopedija Britannica na DVD-ju.

Med oddajo se povežejo tudi z ekipo na terenu, ki vsakič obišče enega od laboratorijev in tam v živo izvede eksperiment. Praviloma sta z ekipo na terenu tudi dva mlada osnovnošolska navdušenca za znanost, ki pomagata pri izvedbi poskusa in o njem poročata poslušalcem oddaje. Zelo zanimivo je, kaj vse opazijo otroci in kako doživljajo in si razlagajo, kaj se dogaja v laboratoriju. Skozi otroške oči si povprečni poslušalec oddaje veliko lažje predstavlja, kaj se zares dogaja, kot če bi mu vse skupaj opisoval izkušeni znanstvenik. Če si vsak dan v laboratoriju, ti je to okolje že tako domače, da marsičesa sploh ne opaziš več, povprečnemu poslušalcu, ki je laboratorij videl le v kakem filmu, pa lahko šele otroški pogled zares odpre oči.

Vendar oddaja nikakor ni namenjena samo otrokom in znanstvenim laikom. V oddajo se oglasi tudi kak upokojeni profesor in pove svoj komentar, ali pa pobara gosta s kakšnim zanimivim vprašanjem. Oddaja bo zaradi svoje širine, globine in zabavnosti gotovo navdušila tako dijake in študente, kot tudi vse druge ljubitelje znanosti in naravoslovja. Zelo zabavni so tudi reklamni vložki, ki jih »znanstveni nagci« med oddajo spuščajo v eter: »Zamislite si, da bi poslušali Razgaljene znanstvenike v postelji? Hi, hi, hi! Na poti v službo? Ali kar v službi? Zakaj se ne bi naročili na oddajo preko interneta?«

V sodelovanju z ugledno znanstveno revijo Nature pripravlja vsak teden dr. Chris še eno zelo zanimivo oddajo, ki pa presenetljivo sploh ne gre v eter, ampak jo razpošiljajo le po internetu v obliki zvočnih mp3 datotek. V oddaji predstavlja na vsakomur razumljiv način najpomembnejša odkritja, ki so jih raziskovalci tisti teden objavili v reviji Nature. Ponavadi po telefonu pokliče avtorje pomembnejših člankov in se z njim pogovarja o raziskavah. Presenetljivo je, kako preprosto in jasno znajo vrhunski znanstveniki predstaviti bistvo svojega dela. Dr. Chris jim vedno zastavi še nekaj zanimivih vprašanj, ki nam odstrejo tudi pogled v znanost za uradnimi izjavami za medije in strogo vnaprej predpisano obliko poročanja o dognanjih v znanstvenih člankih. Dvajsetminutne oddaje so ravno pravšnja popestritev jutranje poti v službo. Zakaj bi brali le prevode in priredbe agencijskih povzetkov novic iz sveta znanosti, ko pa lahko poslušamo zabavne pogovore kar neposredno z ljudmi, ki znanost ustvarjajo.

Pionirskemu radijskemu razgaljanju znanosti, ki ga za Nature tedensko pripravlja dr. Chris, so konec leta 2005 hitro sledile tudi druge znanstvene revije. Science, ameriški tekmec britanskega Nature, je v svoji prvi internetni radijski oddaji obravnaval največje dosežke znanosti v letu 2005, ki jih vsako leto izbere uredništvo revije. Prav tako je tudi New Scientist začel z rednimi tedenskimi dvanajstminutnimi oddajami, v katerih predstavljajo najbolj zanimive teme, ki jih obravnavajo v tiskani reviji.

Radijske oddaje, prirejene za poslušanje na iPodih in podobnih žepnih avdio predvajalnikih, se zadnje mesece na internetu množijo kot gobe po dežju. Prav razmah takšnih oddaj, ki so prirejene za presnemavanje oziroma oddajanje po internetu, je urednike New Oxford American Dictionary prepričal, da so besedo »podcast« razglasili za besedo leta 2005. »Podcast« je izvorno nastal kot zlepljenka besed »broadcasting« in »iPod« – »oddaja za iPoda«. Prvič naj bi novo skovanko 12. februarja 2004 uporabil Ben Hammersley članku za časopis The Guardian. Pomen skovanke so pri oxfordskem slovarju definirali kot: »digitalni posnetek radijske oddaje ali podobnega programa, ki je pripravljen za presnemavanje preko interneta na prenosne avdio predvajalnike.« V odsotnosti boljše ideje, bi za slovenski prevod angleške besede leta »podcast« mogoče lahko uporabljali kar skovanko »poddaja« ali še preprosteje »podaja« – zlepljenka besed iPod in oddaja.

Za konec še en od zabavnih reklamnih vložkov v oddaji Razgaljeni znanstveniki, ki zveni seveda veliko bolj privlačno, če ga izreče nežen glasek dr. Helen: »Slačimo znanost? O, ja – dajmo kar takoj!« (Stripping down science? Oh yeah, let’s do it!)

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.