Inženirja Vego naj bi na enem svojih potovanj opazil cesar Jožef II. Vega je veliko obetal, zato ga je cesar dal pripeljati k svojim topničarjem, podobno kot nekoč Martina Krpana. Vega sicer ni tovoril soli, je pa znal izračunati vse, kar si je cesar zaželel. Cesaričine lipe tako ni uporabil za mesarico, saj je raje streljal s topovi. Vegov minister Gregor je bil Colloredo, Brdavs pa ni bil nihče drug kot sam – Napoleon.

Predavanje v ponedeljek, 15. 11. 2004 ob 20:00 v Hiši eksperimentov (Trubarjeva 39, Ljubljana). Dr. Stanislav Južnič je rojen 11.12.1955 v San Franciscu in je ameriški in slovenski državljan. Po šolanju v Beogradu in Ljubljani je leta 1980 diplomiral iz fizike pri mentorju akad.prof.dr. Robertu Blincu. Leta 1994 je magistriral s temo “Razvoj fizike med Newtonom in kvantno mehaniko” pri akad.prof.dr. Vasiliju Meliku na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Leta 1999 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. V letu 2001 je prejel tri zaporedne štipendije za raziskovanje jezuitske fizike osemnajstega stoletja na Univerzi Saint Louis v ZDA. Avtorjeva bibliografija obsega skoraj sto del večinoma posvečenih zgodovini fizike.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Bimbo
Bimbo
6 - št. let nazaj

Zdaj je čas dopustov, zato pričakujem, da se bo šele proti koncu poletja tukaj razvila ognjevita diskusija na temo, ki je danes predstavljena v intervjuju s Stanetom Južničem na MMC. http://www.rtvslo.si/slovenija/bo-ljubljanska-univerza-premaknila-ustanovno-letnico-za-vec-kot-200-let/428438 “Premik ustanovne letnice na leto 1704 bi ljubljanski univerzi močno popravil ugled in njene možnosti razvoja, je v intervjuju za MMC dejal fizik in zgodovinar Stanislav Južnič. Ustanovljen imamo odbor, ki je zadolžen za premik letnice. Tega premika pa ne smemo preveč povezovati z jezuiti, čeprav so jo oni ustanovili, ker bi to verjetno negativno vplivalo na odločitev za to. Na univerzi je liberalna levica gotovo v večini, a… Beri dalje »