V zadnjih desetletjih se je vzpostavilo prepričanje, da morajo otroci že zelo zgodaj začeti trenirati šport, vaditi glasbeni inštrument ali se ukvarjati s kako drugo veščino, da lahko postanejo vrhunski mojstri. Razvpiti primer športnika, ki so ga starši že od prvih korakov spodbujali za eno samo dejavnost, je igralec golfa Tiger Woods. Že v ranem otroštvu so se trudili, da bi vzljubil šport, nato so mu omogočili, da je z redno sistematično vadbo dejansko postal eden najboljših profesionalnih igralcev golfa.

Po podobni poti je šla znana šahovska družina Polgar. Oče Laszlo je svoje tri hčerke že od malih nog navduševal za šah in jih sistematično uril, tako da so vse tri postale izjemno uspešne šahistke. A kot poudarja David Epstein v knjigi Range: Why Generalists Triumph in a Specialized World (Riverhead Books, 2019), znanje šaha in golfa ne odraža vseh človeških aktivnosti. V dejavnostih, v katerih so pravila natančno določena in se ne spreminjajo, lahko z nabiranjem izkušenj in sistematično vadbo zelo veliko dosežemo. Žal pa na področjih, na katerih pravila niso jasna oziroma se celo spreminjajo, zgolj redna sistematična vadba praviloma ne prinaša rezultatov. 

Psihologa Daniel Kahneman in Gary Klein sta raziskovala vzročno povezavo med sistematično vabo in kasnejšimi dosežki za različna področja človeške dejavnosti. Ugotovila sta, da izkušnje in vaja niso povsod enako pomembne. Izkušeni gasilci lahko prepoznajo vzorce v gibanju ognja in ga znajo učinkovito pogasiti. V večini primerov v nekaj sekundah brez razmišljanja na podlagi izkušenj vedo, kaj morajo storiti. Nasprotno pa niso mogli z nobenim testom napovedati, kateri od kandidatov za oficirja v izraelski vojski se bo kasneje dejansko izkazal. Naj so se še tako trudili, jim nikakor ni uspelo najti vzorcev, po katerih bi lahko predvideli, kdo bo dolgoročno uspešen.

Nepremagljiva kombinacija človeka in stroja

Danes računalniški šahovski programi zlahka premagujejo velemojstre. Naučili so se učinkovito prepoznavati vzorce v šahovski igri in z njihovo pomočjo napovedovati prihodnji potek igre. Podobno kot lahko velemojstri šaha z enim samim pogledom na šahovnico prepoznajo možne naslednje poteze, znajo danes to enako učinkoviti narediti tudi stroji.

Veščini, ki izkušenim šahistom in programom omogoča, da v trenutku dojamejo možne prihodnje poteze, pravimo tudi obvladovanje šahovske taktike. A za res vrhunske šahovske podvige na turnirjih je poleg taktike potrebna tudi strategija, s katero igralci kombinirajo posamezne taktične poteze za dosego končne zmage. V taktiki so računalniki danes že bistveno boljši od ljudi, pri strategiji, pa lahko človeški možgani še vedno pokažejo svojo moč.

Zadnja leta potekajo turnirji tudi v šahu prostega sloga. To pomeni, da lahko posameznemu igralcu pomaga poljubno velika ekipa, v kateri so lahko ljudje in računalniki. Računalniški programi praviloma pokrivajo taktiko, ljudje pa se posvečajo strategiji. Prav zato, ker imajo v ekipi računalnike, strategi igre ne potrebujejo nujno poglobljenega znanja šaha. Najuspešnejših ekip tako pogosto sploh ne vodijo šahovski velemojstri, ampak solidni igralci šaha, ki znajo strateško usmerjati računalniške programe. Kot najboljši so se izkazali prav izkušeni igralci strateških računalniških iger.

Kako vidijo svet nešolani ljudje

Ruski psiholog Aleksander Luria je okoli leta 1930 raziskoval, kako domačini v odročnih vaseh Sovjetske zveze, ki še niso imeli kaj dosti stika s civilizacijo, dojemajo svet okoli sebe. Med drugim je ugotovil, da so pojmovna razlikovanja, ki so povezana tudi z zmožnostjo razumevanja sveta v okolici, pri njih bistveno drugačna. Ko je pripadnikom odročnih plemen pokazal niti različnih barv in jih prosil, da jih uredijo v skupine po podobnosti, tega niso znali storiti. Svetli in temni odtenki modre barve jim niso bili sorodni, zato jih niso dali na isti kupček.

Prav tako na sliki treh odraslih in otroka niso znali določiti, kdo je poseben na sliki. Zanje otrok ni bil drugačen od odraslega, ampak so ga videli kot nekakšen dodatek k odraslemu, podobno kot mi dojemamo obleko na človeku. Neki vaščan tudi nikakor ni privolil na to, da sta si črta v obliki kroga in pobarvan krog kakorkoli podobna. Enega je videl kot Luno, drugega pa kot kovanec. Zelo zanimivo je bilo tudi spoznanje, da na vaščane brez kakršnegakoli šolanja niso delovale nekatere optične iluzije, ki so sicer običajne za šolane ljudi.

Tudi mnoge podobne študije so pokazale, da proces šolanja v tradiciji zahodne kulture pri ljudeh vzpostavi dojemanje sveta, ki je drugačno kot pri pripadnikih odročnih vaških skupnostih. Težko rečemo, da je bolj razvito, saj imajo morda predmoderni vaščani več zmožnosti razlikovanja v njihovem vsakdanjem življenjskem svetu, ki ga urbani zahodnjak brez posebnega truda ne bo zmožen ne opaziti ne dojeti. Vsekakor je dejstvo, da abstraktni pojmi, kot so krog, trikotnik in podobno, niso nekaj, kar bi predmoderni vaščani potrebovali v svojem svetu. Povedano drugače: v svojem lokalnem okolju so vaščani geniji v primerjavi z izobraženimi meščani, saj šolsko znanje v odročni vasi samo po sebi ne omogoča preživetja.

Poanta, ki jo poskuša izpeljati avtor knjige Range, je, da smo, če se poglobimo le v neko ozko področje in zanemarimo vse drugo, na neki način podobni predmodernim vaščanom, ki so bili zelo dobro prilagojeni le preživetju v svojem lokalnem vaškem okolju. Če so se razmere spremenile ali so se preselili, so bili naenkrat povsem neprilagojeni novim razmeram. Strokovnjaki za ozka področja so po strukturi odločanja zelo podobni predmodernim vaščanom, vrhunskim igralcem golfa in mojstrom taktike pri šahu. Odločajo se hitro in intuitivno na podlagi svojih bogatih izkušenj. 

Je preozka strokovnost lahko nevarna?

Claude Shannon, ki velja za začetnika informacijske dobe, je moral med študijem za inženirja elektrotehnike na univerzi izbrati tudi nekaj predmetov iz drugih študijskih smeri. Odločil se je za osnove filozofije, kjer se je med drugim seznanil z delom angleškega učenjaka Georgea Boola, ki je razvijal metodo, s katero je logične probleme prevedel v matematične enačbe, pri čemer je denimo s številom 1 označil resnično trditev, s številom 0 pa neresnično. Shannon je ideje učenjaka iz 19. stoletja povezal s takrat napredno tehnologijo prenašanja informacij po telefonskih linijah in postavil temelje moderni informacijski dobi. Takrat je bil verjetno edini, ki je poznal ti dve zelo različni področji znanja in ju povezal.

Za nobelovce so ugotovili, da v povprečju bistveno več časa kot drugi znanstveniki namenjajo različnim hobijem, ki niso neposredno povezani s strokovnim delom. Čeprav se na prvi pogled zdi, da tako le zapravljajo dragoceni čas, pa podatki kažejo, da prav takšna raznolikost dejavnosti spodbuja ustvarjalnost. Kot najbolj inovativni se pogosto izkažejo tisti učenjaki, ki imajo močno znanje v posamezni vedi, a hkrati tudi dober pregled nad dogajanjem v drugih panogah.

Včasih je pretirana strokovnost lahko celo škodljiva. Ko moramo na operacijo, je seveda najbolje, če nas operira izkušen kirurg. A neka ameriška študija je leta 2015 presenetljivo pokazala, da je bilo za bolnike na srcu boljše, če so prispeli v bolnišnico v trenutku, ko najboljših kardiologov ni bilo v službi. Vrhunski strokovnjaki za srce so se namreč pogosteje odločali za bolj invazivne posege na srcu, ki morda niso bili nujni, zato se je po statistični analizi daljšega časovnega obdobja pokazalo, da je bila smrtnost pacientov manjša, če so ob sprejemu v bolnišnici po naključju naleteli na katerega od manj izkušenih kardiologov.

Na najboljših univerzah po svetu so zato že začeli poučevati predmete, v katerih se študenti učijo o znanstvenih napakah, zgodovini strokovnih zablod, pogostih napakah pri sklepanju in interpretaciji podatkov ter o podobnih izkušnjah iz preteklosti, ki bi jih marsikatera stroka najraje čim prej pozabila. Študente poskušajo s spoznavanjem preteklih težav lastne stroke in s seznanjanjem s pristopi drugih ved pripraviti do tega, da bodo zmožni vzpostaviti vsaj minimalno distanco do zaključkov lastne stroke. Strokovnost je seveda ključna, a res najbolj uspešni strokovnjaki so v povprečju tisti, ki imajo vrhunsko znanje v svoji stroki, poleg tega pa so tudi dobro splošno razgledani.

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.