Skorbut, bolezen, ki je rezultat pomanjkanja vitamina C, je pokosila več mornarjev kot nevihte, brodolomi in ostale bolezni skupaj. Skorbut je terjal celo več smrtnih žrtev kot spopadi – leta 1744 se je po štiriletni plovbi kapitan George Anson vrnil v Veliko Britanijo le s 145 od 1955 mornarjev, ki so odšli na pot, od tega so le štirje umrli v spopadu. Tudi zapisi britanske mornarice potrjujejo smrtonostnost skorbuta, saj je iz njih razvidno, da je v Sedemletni vojni (1756-1763) sodelovalo 184.889 mornarjev, od tega jih je 133.708 umrlo zaradi bolezni in le 1.512 v boju. Bolezen, katere vzroka takrat še niso poznali, je bila tako pogosta, da so kapitani ocenjevali, da bo na večjih plovbah vsaj 50 % mornarjev umrlo zaradi skorbuta.

Kakšna je vloga vitamina C v telesu?

Vitamini so pomembno vpleteni v produkciji in delovanju encimov v človeškem telesu. Vitamin C (aksorbinska kislina) sodeluje v različnih biosintetskih procesih, med drugim tudi v sintezi kolagena, ki je najbolj zastopan protein v človeškem telesu. Kolagen je pomemben strukturni protein, katerega okvare vodijo v poškodbe kapilar in s tem povezane krvavitve, hkrati pa je tudi ključno vpleten pri tvorbi ter zdravljenju kosti.

Ljudje smo ena izmed redkih živalskih vrst, ki vitamina C ne sintetiziramo sami, zato ga moramo zadosti zaužiti s hrano, sicer se v nasprotnem primeru razvije skorbut. Simptomi se običajno pojavijo po večmesečnem pomanjkanju vitamina C v organizmu, sprva v obliki izčrpanosti, vnetja dlesni in krvavitev iz njih, visoke vročine, počasnega celjenja ran, v kolikor pa bolezni ne zdravimo, sledijo izpadanje zob, dermatitis, anemija, osteoporoza, edemi spodnjih okončin in sčasoma smrt. Bolniki, ki pričnejo uživati zadostne količine vitamina C, si običajno opomorejo že po nekaj dneh oziroma popolnoma ozdravijo po nekaj tednih.

Zdravilo za skorbut so tekom zgodovine mnogokrat odkrili in ponovno pozabili

Med prvimi je skorbut kot bolezen opredelil in opisal Hipokrat, njene simptome pa so zabeležili že Egipčani več kot 1550 let pred našim štetjem. Mnogi izkušeni pomorščaki so srečali s to boleznijo in številni izmed njih so tudi odkrili, da se razvoj skorbuta lahko prepreči oziroma ozdravi z uživanjem živil ter pripravkov, ki vsebujejo (takrat še neznan) vitamin C.

Eden izmed popotnikov, ki so odkrili zdravilo proti skorbutu, je bil francoski mornar Jacques Cartier, ki je pri raziskovanju Reke svetega Lovrenca v Severni Ameriki izkoristil znanje domorodcev, da je svoje mornarje zaščitil pred skorbutom. Skuhal jim je namreč čaj iz iglic ameriškega kleka, za katerega se je pozneje izkazalo, da 100 g iglic vsebuje kar 50 mg vitamina C. Zdravilo za skorbut se je ohranilo celo v pisani besedi, saj je že leta 1579 španski zdravnik Agustin Farfan objavil knjigo, v kateri je opisal zdravilni učinek uživanja pomaranč in limon. Pomen omenjenih sadežev je ugotovil tudi kapitan James Lancaster, čigar posadka ene ladje je leta 1601 na poti do otoka Sumatra vsako jutro pila limonin sok, medtem ko posadke ostalih treh ladij limoninega soka niso imele na voljo. Že takrat se je izkazalo, da so člani posadk, ki niso uživali limoninega soka, pogosto zboleli za skorbutom, vendar je zaloga citrusov za vsako plovbo postala obvezna šele skoraj 200 let pozneje.

Prva klinična študija z vitaminom C je bila izvedena v 18. stoletju

Leta 1747 je kirurg škotske mornarice James Lind po osmih tednih na morju izbral 12 mornarjev, ki so zboleli za skorbutom in jih namestil na poseben del ladje. Zagotovil je, da so vsi jedli isto hrano in jih nato razdelil v šest skupin ter vsaki dodelil poseben tretma, ki je vključeval uživanje enega izmed naštetih: 1) jabolčnega vina, 2) slane vode, 3) kisa, 4) kapljic žveplove kisline, 5) mešanico česna, gorčičnih semen, redkvic, Perujskega balzama in naravne smole drevesa mira ali 6) dveh pomaranč ter ene limone dnevno. Mornarja, ki sta jedla pomaranče in limone, sta tako dobro okrevala, da sta lahko po enem tednu začela negovati ostale bolnike. Lind je svojo raziskavo objavil v obliki strokovnega prispevka leta 1753, vendar njegove ugotovitve v javnosti niso bile prepoznane.

Pomembno vlogo so pri preprečevanju in zdravljenju skorbuta igrali mornarji. Med njimi je potrebno izpostaviti admirala Gardnerja, ki je zahteval, da imajo vse ladje britanske mornarice na voljo zadostno zalogo limon, s katero se bodo zoperstavili skorbutu. Ko so se marca leta 1795 razširile novice, da tekom desetmesečne plovbe nihče od mornarjev ni zbolel za skorbutom, saj so vsi uživali limonin sok s sladkorjem, je britanska mornarica zapovedala, da morajo imeti vse ladje na voljo dovolj limoninega soka za mornarje. To je vodilo k izjemnemu izboljšanju zdravja mornarjev in je posledično predstavljalo kritično vojaško prednost britanske mornarice napram drugim mornaricam, ki tega ukrepa še niso uvedle.

Na račun skorbuta se je okoristila sicilijanska mafija

Ekonomist Arcangelo Dimico s Kraljeve univerze v Belfastu je leta 2017 s sodelavci objavil zanimivo študijo, v kateri je pojasnil, da je k vzponu sicilijanske mafije v 19. stoletju pomembno prispevala velika potreba po limonah, s katerimi je britanska mornarica zalagala svoje mornarje.

Sicilija ima zelo ugodno podnebje za gojenje limonovcev, ki jih je možno gojiti le v milem podnebju s precej stalnimi temperaturami in zadostno količino padavin. Po letu 1795 se je na račun britanske mornarice pojavilo veliko povpraševanje po citrusih, kar je sicilijanskim kmetom zagotovilo velike dobičke in nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je bil hektar limon v 80. letih 19. stoletja vreden 60-krat več kot hektar drugih pridelkov, npr. oliv, pšenice, grozdja. Svojo priložnost so v tem videli tudi mafijci, ki so kmete izsiljevali in jih prisilili, da so jim morali plačevati visoke zneske za zaščito nasadov citrusov ter transport limon do pristanišč. Visoki dobički trgovine s citrusi so posledično pomenili tudi bogatenje kriminalne združbe, katere predstavniki so prišli na vplivne položaje v politiki in v organih kazenskega pregona.

Pomanjkanje vitamina C kot vzrok skorbuta so nedvoumno potrdili šele leta 1932. Danes je skorbut precej redka bolezen, ki prizadene predvsem posameznike v državah tretjega sveta, revne, starejše in brezdomce.

Vsebnost vitamina C v izbranih živilih:

živilo vsebnost vitamina C v 100 g živila (mg)
kopriva 333
črni ribez 181
kivi 161
čili 144
peteršilj 133
brokoli 89
brstični ohrovt 85
paprika 80
jagode 59
pomaranče 53
limone 53
zelje 37

 

Literatura:

  • Dimico A. in sodelavci, 2017. Origins of the Sicilian Mafia: The Market for Lemons. The Journal of Economic History, 77(4):1083-1115.
  • Delanghe J.R. in sodelavci, 2011. Vitamic C deficiency: more than just a nutritional disorder. Genes & Nutrition, 6(4):341-346.
  • Magiorkinis E. in sod., 2011. Scurvy: Past, present and future. European Journal of Internal Medicine, 22(2):147-152.
  • Amit G., 2018. Why the Sicilian Mafia owes its existence to scurvy. NewScientist. https://www.newscientist.com/article/mg23831830-600-why-the-sicilian-mafia-owes-its-existence-to-scurvy/