Žižek, znanost in politična korektnost

    Zadnje dni smo s kolegi in kolegicami zelo veliko razpravljali o aferi “feministična kritika poljudne predstavitve raziskav evolucijske psihologije” (glej zapisa: Kvarkadabra blog: Je slab časopisni povzetek predavanja legitimna osnova za grob napad na predavateljico?) in Kvarkadabra blog: Ali lahko od novinarjev pričakujemo vsaj minimalno znanstveno pismenost?). Poskušali smo razumeti argumente ene in druge strani.

    Da bo morda bolj jasno, o čem sploh teče debata, bom navedel provokativni primer. Vsi poznamo kritike, ki občasno letijo na Slavoja Žižka, da so nekatere njegove izjave seksistične in rasistične.

     

    Ampak ali ni to, kar želi Žižek povedati, povsem jasno? Njegova poanta je, vsaj po mojem skromnem razumevanju, da ima LAHKO izjava “jebi se prasec” v določenem kontekstu ENAK pomen kot izjava “ljubim te ljubezen mojega življenja”. Navajam skrajni primer, ki pa nikakor ne odstopa od vulgarnosti njegovih šal. To svojo poanto Žižek vedno znova dokazuje z najrazličnejšimi primeri iz politike, zgodovine in svojega osebnega življenja. Žižek pač do skrajnosti pripelje določeno logiko, ki izhaja iz Saussurja in njegove teze, da so “v jeziku samo razlike brez pozitivnih členov”. (Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja) Pri tem je konsistenten in zelo uspešen.

    Očitek iz krogov sociologov kulture, ki družbo in družbene pojave prav tako obravnavajo skozi ta Saussurjev uvid, pa je, da znanstveniki oziroma biologi tega, da je “družbena resničnost konstrukcija”, ne razumejo in ne upoštevajo dovolj pri svojih raziskavah in javnih nastopih. To, kar pove znanost, berejo kot da se s tem nek “označevalec” (beseda, pojem… kot so denimo oznake: spol, moški, ženska, privlačnost, lepota…) zabetonira na nek pomen. Temu pravijo esencializem. Ko tako nekje preberejo, da je znanost opazila recimo neko korelacijo, jih ta izjava zanima predvsem v kontekstu, kako ta korelacija utrjuje navezavo določenih označevalcev na nek fiksni pomen. Zato protestirajo. (En primer takšnega razmišljanja je tule: “Vsevedna znanost” o moških in ženskah | Radio Študent) In zato ne ločijo med korelacijo in kavzalnostjo, ker tem kontekstu utrjevanja vezi med označenci in označenim (besedami in pomeni) vsaj zanje ta razlika ni bistvena.

    Moja poanta je, da to oboje preprosto ne gre skupaj! Ne moreš hkrati napadati Žižka IN biologov, če poskušaš biti konsistenten. Ne moreš hkrati trditi, da kontekst izjave ni pomemben, in se boriti proti esencializmu. Ali se motim in česa ne razumem pravilno?

    Tule je še dva odlomka iz dokumentarca Science of Sex Appeal, da bo bolj jasno, kaj med drugim počne in raziskuje evolucijska psihologija:

    1 Komentar

    1. Mene problem spominja na eno izmed dekonstrukcij struktur moči, ki jih dela Adam Curtis v svojih video-esejih. Prelomni trenutek, ko je javnost izgubila mitsko metaforo o znanosti, kot rešiteljici zgodovine, so bile nesreče povezane z jedrskimi elektrarnami in zgodnjimi kemijskimi produkti, kot je bil DDT. O takrat naprej se je okrepila narativa, ki znanost opisuje ravno nasprotno, kot ludistično uničevalko, ki ne le da odkriva nova neodgovorjena vprašanja, producira tudi nove nevarnosti (Podrobneje to tezo predstavlja v filmu 'Pandora's Box').

      A večinoma se ne javnost, ne novinarji in verjetno tudi znanstveniki ne zavedajo kompleksnosti simbola, kot ga predstavlja znanost zadnjih sto let. Zato so slednji bili neuspešni z ugovori, ki bi obrnili narativo nazaj v njeno korist, da npr. znanost pri jedrskih nesrečah ne more nositi odgovornosti, saj so bili povzročitelji zunanje narave, kot so vprašanja denarja in narodnega ponosa. Javnost se je kljub temu počasi, a zanesljivo obračala stran od strokovnjakov, vedno bolj k bio prehrani in strahu pred cepivi.

      V omejenem kontekstu se morda lahko vidi, kako novinar navidezno nepristransko navaja ugotovitve znanosti, vendar so le-te vedno povezane z ideološkimi očali poročevalca. Še več, sama izbira področja raziskovanja lahko nosi ta očala, kot je Curtis pokazal v prispevku 'The Vegetables of Truth'*1. V prispevku raziskuje dokaj čudno epizodo, v centru katere je znanstvena raziskava, kako naj bi uživanje podvojene priporočene količine zelenjave, podaljšalo življenje posameznika in ki so jo besno pograbili mediji ter poročali o astronomskem efektu na pričakovano življenjsko dobo. A vsi so spregledali, da kljub trhlim temeljem raziskave in njene interpretacije, za podaljšanje življenja potrebujemo nekaj drugega, drugačno družbo.

      Zdrava prehrana je samoumevnost bogatejših slojev in ti imajo dostop do veliko več družbenih institucij kot revni, kar pomaga pri pričakovani življenjski dobi, zato zvaliti vso krivdo na zelenjavo preprosto ni fer.

      Nekaj podobnega se je verjetno zgodilo v tej debati. Problemi patriarhalne kulture se projicirajo v navidez neodvisne znanstvene raziskave. A ker ni nič neodvisnega v človeškem življenju, bomo vsi gotovo bogatejši za vsaj ta spoznanja in izkušnje, ki iz tega sledijo.

      Ker sem toliko omenjal Curtisa, naj še končam z njim, saj je še v enem video-eseju skušal analizirati moč znanosti in njenih konceptov na strukture moči v družbi, ki je nadvse osvetljujoč. Gre predvsem za koncept ekosistema in njegove zlorabe, objavljen v drugem delu triologije 'All Watched Over by Machines of Loving Grace' z naslovom 'The Use and Abuse of Vegetational Concepts'*2

      1*
      http://www.bbc.co.uk/blogs/adamcurtis/entries/a2094c9d-9864-348e-a241-7aa93adf0c09

      2*
      ihttps://en.wikipedia.org/wiki/All_Watched_Over_by_Machines_of_Loving_Grace_%28TV_series%29#The_Use_and_Abuse_of_Vegetational_Concepts

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.