V obrambo vzhodnoevropske znanosti

    Pismo v Science pod naslovom “A Defense of Eastern European Science”, ki sta ga poslala Ana Rotter in Cene Gostinčar z NIB: 

    In the News & Analysis story “French mathematician tapped to head key funding agency” (M. Enserink, 1 November 2013, p. 545), European science policy followers say that one of the major challenges of the new European Research Council (ERC) president is “to resist pressure from countries in southern and eastern Europe that want a bigger slice of ERC’s pie.” Enserink explains that “[r]esearchers from those countries have often fared poorly with the ERC, which awards funding solely based on excellence.”
    In our opinion, this statement not only portrays the eastern and southern European countries as those that want to drain the money from the hard-working North and West but also sums up all of the stereotypes that some western scientists have about all nonwestern science.
    Our researchers are awarded (sometimes leading) positions in good, and even excellent, research and academic institutions in many western European countries and further overseas, in the United States, Canada, and Australia.
    Our manuscripts are published in high-ranking international journals. Despite this, even professional language editing does not spare us impertinent remarks about our English. Sometimes manuscripts are rejected without any objective critique. Prejudiced statements like those cited in your article do not contribute in the least to improving our situation.
    Years ago a Belgian colleague said that he is always very proud of his eastern peers as he knows how difficult it is for us to succeed in science: “You have to prove yourself twice as much, you have to speak more languages, you have to be prepared to go through more rejections and more evaluations than almost any of your western colleagues.”
    Unfortunately, several years on, he could still say exactly the same.

    8 KOMENTARJI

    1. Za začetek: Enserinkova izjava se tud meni zdi neprimerna. Lahko bi enostavno rekel, da se bo upiral uvedbi regionalnih kvot pri ERC. Poleg tega po pogovorih z ljudmi, ki so bili tam v panelih, tudi sam marsikaj gledam bolj kritično.

      Ampak: tole jamranje v stilu "mi smo najboljši, ampak nihče nas ne mara" mi gre pa vseeno na jetra. Jaz nisem še od nobenega recenzenta dobil žaljivih opazk o svoji angleščini (pa je res moja – nisem še prišel na idejo, da bi najel jezikovno firmo), če pa sem ter tja kdo popravi kakšno tipkarsko ali slovnično napako, sem mu pa samo hvaležen. Ja, visoko rangirane revije zavračajo članke brez komentarja. Pa ne samo vzhodnjakom. Jaz res še nisem opazil, da bi me kot Slovenca obravnavali drugače kot takrat, ko sem imel soavtorje s slovečih univerz.

      S tem nočem trditi, da kuhinja in osebna poznanstva ne igrajo vloge, ampak tako pavšalno jamranje (sploh s strani ljudi, ki nikoli v življenju niso bili zaposleni na kakšni instituciji s svetovnega vrha, da bi imeli primerjavo) se mi res ne zdi na mestu.

    2. Me veseli, anonimni, da nisi imel takšnih izkušenj. Sam jih žal imam. Delal sem po nekaj let na dveh vrhunskih tujih inštitucijah in več let v Sloveniji in žal, velikokrat se mi je ze zgodilo, da sem dobil članke zavrnjene brez resnih komentarjev, pogosto je komentar, da so rezultati "unconvincing", pa čeprav so rezultati povsem podobni (po svoji kvaliteti) rezultatom, ki sem jih objavljal v člankih, poslanih z dveh uglednih zahodnih institucij, ali rezultatom, ki jih objavi kakšen znanec, ki dela na takšni instituciji. Tudi komentrji o jeziku so zelo pogosti, tudi takrat, ko je članek natančno prebral in popravil izkušeni "native" speaker. Tako da po mojem mnenju diskriminacija je še kako prisotna. Delna rešitv tega problema bi se mi zdela dvojna anonimnosti peer review postopka, tak oda niso anonimni samo recenzenti, ampak tudi avtorji člankov za recenzente.

    3. Zavračanje člankov zaradi slabe slovnice je neprimerno. Tako imajo "native" angleško govoreči ljudje prednost. Lahko bi, recimo, pregledali članek in vsebino, rekli, da je primerno, slovnica pa neprimerna, potem pa bi avtor našel primernega lektorja in ga primerno plačal. Ne more pa lektorja plačati 10 krat, članek pa bo še vedno zavrnjen.

    4. Tudi sama imam izkušnjo jezikovne diskriminacije, s kolegico
      so nama zavrnili članek v Gender and Education z obrazložitvijo, da gre za poor English. Zanimivo je, da evropske strategije upoštevajo mnoge družbene delitve, ne da bi se jim posvetilo, kako izključujoče so delitve na osnovi naravnega jezika. Anglosaškemu svetu to pripoznanje pač ne ustreza.

      • Dobro, in kako boš to ne-diskriminacijo udejanjila? V družboslovju in humanistiki je pač izražanje znatno za kvaliteto članka (v naravoslovju sicer tudi, ampak vseeno v manjši meri). Lahko objavljaš v francoskih/nemških/španskih revijah, če ti gredo ti jeziki bolje od rok, ampak tudi s tem si samo zožiš krog bralcev.

    5. Sta si pa avtorja s tem pismom vsaj dobro sanirala točke v SICRISu. Klasificirano kot "1.03 Kratki znanstveni prispevek" prinese 300 točk / št. avtorjev, torej vsakemu 150. Toliko kot "pravi" članek v Science.

      "Our manuscripts are published in high-ranking international journals." torej nedvomno drži.

      • Zavoljo točnosti navajanja podatkov in da ne bo še kdo pomotoma zelenel od neutemeljene zavisti: Klasificirano kot "1.21 Polemika, diskusijski prispevek" omenjeno pismo prinese 0 točk / št. avtorjev, torej vsakemu 0 (z besedo: nič). Torej toliko kot pismo bralcev v občinskem glasilu.

        Cene

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.