Iz intervjuja s prof. dr. Vesno Leskošek z UL v današnjem Delu

Prekerne oblike zaposlovanja so v Sloveniji že prevladujoče. Delež potreb po delavcih za določen čas, ki jih slovenski delodajalci posredujejo na zavod za zaposlovanje, se od začetka devetdesetih let stalno povečuje in je leta 2011 dosegel že 81,7 odstotka vseh potreb po delavcih. Za strokovnjake, med katere spadajo visokošolski delavci, vzgojitelji, učitelji in drugi primerljivi poklici, je 71,5 odstotka delovnih mest za določen čas. Najmanj začasnih delovnih mest, le 40 odstotkov, je razpisanih za generalne direktorje, menedžerje in prokuriste. Videti je, da porast ponujenih zaposlitev za določen čas postaja dolgoročni trend na slovenskem trgu delovne sile.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

2 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
10 - št. let nazaj

http://www.pogledi.si/druzba/kako-do-boljsih-diplomantov Na fakultetah konkurenco omejujemo tudi tako, da delovnih mest ne razpišemo javno ali celo mednarodno, ampak zgolj interno, ker smo kandidata že vnaprej izbrali. To so običajno asistenti, ki kandidirajo za mesta docentov in so jih mentorji že predvideli za nasledstvo. Izbranci so imeli v preteklosti relativno lahko pot do redne profesure, nirvane akademskega poklica, saj nekateri v celotni karieri – 40 letih – niso objavili niti enega mednarodno odmevnega članka. Le na fakultetah, kjer je število mest omejeno (denimo Fakulteta za matematiko in fiziko), so napredovali resnično najboljši po objavah, kar se kaže tudi v teži, ki jo… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
10 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Vse skupaj je staro sicer že dve leti, a vseeno zanimivo. O tem kako malo vedo na ministrstvu kaj pomeni ustvarjanje primernega okolja za kakovostno visoko šolstvo mi največ pove že drugi odstavek: Uvodoma izpostavljamo, da je potrebno na visokošolski sistem gledati širše in celovito, z upoštevanjem vseh vlog visokega šolstva v družbi, zato se ne moremo strinjati, da besedna zveza »akademski cilji« pomeni le uvrstitev na šanghajski lestvici univerz med prvih sto na svetu. Če naj bi celoten slovenski visokošolski sistem organizirali tako, da bi naše univerze dosegle višje mesto na tej lestvici, bi bilo dovolj zaposliti le nekaj… Beri dalje »