46 KOMENTARJI

  1. Zato ker so fakultete pod univerzo, univerza pa naj bi bila "samostojna". Medtem ko inštitut IJS verjetno ne spada pod univerzo, mar ne? Torej tam bo računica drugačna.
    Itak pa ministri ne bodo odpuščali med svojimi profesorskimi kolegi! Zato se na fakultetah manj sekirajo.

    Me pa odločitev na IJS pozitivno preseneča.

    (ZdravaPamet)

    PS: mogoče pa so bili fiziki na FMF v tujini in zato niso glasovali…
    PPS: Mimogrede, kdo je bolj za stavko, fiziki ali matematiki?

  2. Edini efekt te stavke bo v tem, da stavkajoči ne bodo dobili plače za čas stavke, večina stavkajočih (z izjemo čistilk) bo pa morala opraviti povsem isto delo, kot bi ga opravila, če stavke ne bi bilo. Po mojem si vlada in gospodarstvo želita še več takih stavk. In moram priznati, da me preseneča, ker dobra polovica zaposlenih na IJS tega ni ugotovila.

  3. Problem je, da sindikati ne znajo (ali morda nočejo?) formulirati tistega, kar je dejansko najbolj problematično pri teh ukrepih:

    "Ne gre spregledati, da je v sredinih Odmevih celo dr. Dušan Mramor, izkušen in razsoden človek, ki bi mu težko očitali paranoidno kovanje zarot, podvomil, da so tako radikalni ukrepi v šolstvu in znanosti res upravičeni. Nenavadno je že to, je dejal, da "kar 75 odstotkov prihranka v proračunu prihaja iz izobraževalnega in raziskovalnega sektorja". In nadaljeval: "Ne morem se znebiti občutka, da gre še za nekaj drugega, ne le za lovljenje fiskalne stabilnosti, da gre za prerazdelitev premoženja, za prerazdelitev moči. Da je cilj zmanjšati pomen Univerze v Ljubljani, jo razbiti." Tudi po mnenju tega uglednega ekonomista v ozadju tičijo "še neke druge zgodbe"."
    http://dnevnik.si/debate/kolumne/1042523244

  4. > …celo dr. Dušan Mramor, izkušen in razsoden človek

    No, no, malo objektivnosti vseeno ne bi škodilo. Sicer ne vem kako se obnese kot raziskovalec in pedagog, vsekakor pa je bil eden najslabših finančnih ministrov, kar jih je naša država kdaj imela. O socialni pravičnosti in učinku na gospodarstvo pri njegovi superprogresivni dohodninski lestvici lahko razpravljamo. Če ne drugega, smo s tem vsaj dosegli prvo mesto na Forbesovi lestvici najbolj obdavčenih žemljanov. Obdavčitev mobitelov, parkirnih mest in podobne oslarije, kjer je pobiranje davkov stalo več od izplena, pa zgolj kažejo, da akademsko ugleden gospod nima prav dosti stika z realnostjo.

  5. Tole poročilo s sestanka na rektoratu UL kroži po mailih:

    Sestanek se je zgodil v prostorih univerze ob deveti uri danes, torej v soboto. Na njem smo se srečali rektor prof. dr. Pejovnik, predsednik upravnega odbora prof. dr. Mramor, prof. dr. Tine Stanovnik, Brane Štrukelj, gospa Bauman, ki ureja finance univerze, še nekaj ljudi in jaz. Tema sestanka sta bila dva dokumenta, rebalans proračuna – v njem bi univerze in znanost dobile 110 milijonov manj denarja – ter Nacionalni reformni program (je že šel v Bruselj, zadnje verzije ni videl nihče), katerih določila so za univerze, zlasti za ljubljansko univerzo, katastrofalna. Profesor Mramor je na začetku prikazal katastrofalne posledice vseh omenjenih ukrepov za našo, največjo, ljubljansko univerzo. Ko dobim pisno poročilo, vam ga takoj prepošljem, zdaj pa samo nekaj ugotovitev.
    – Na mesec bi fakultete izgubile 30 % sredstev. To bi pomenilo črtanje večine materialnih sredstev in takojšnje odpuščanje zaposlenih. Univerza bi verjetno morala razglasiti insolventnost, Ekonomska fakulteta bi zaradi tega na primer takoj izgubila vse mednarodne akreditacije.
    – Takoj bi bilo treba spremeniti vse razpise, zmanjšati bi bilo treba število programov, posledica bi bila, da bi na profesorja prišlo precej več študentov, normativi profesorjev bi se povečali.
    – Upokojevanje profesorjev, ko ti dosežejo pogoje za upokojitev.
    – Avtonomija bi bila drastično prizadeta, vlada bi določala, za kateri program bi dala denar.
    – Zasebna in javna fakulteta bi bili obravnavani enako.
    – Ustanovljeni bi bili novi centri (zasebni?) po Sloveniji, financirani bi bili iz javnih sredstev.
    – Vlada sili univerze, da bi zaradi premalo denarja začela na drugi stopnji (samo?) uvajati šolnine.
    – Ker bi ukrepi vplivali tudi na tržna sredstva, bi to takoj prizadela zaposlene iz skupine J (strokovne delavce itd.). Morali bi jih odpustiti ali pa jim izplačevati bedne plače. Ekonomska fakulteta na primer je plače svojih zaposlenih iz skupine J zdaj dofinancirala v višini 17 %.. Znižanje plač nasploh bi že tako zaposlene najbolj prizadelo.
    – Prepoved avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb bi marsikje pomenila konec doktorskega in izrednega študija, konec dela za gospodarstvo, konec pogodb s tujimi profesorji …

  6. Pismo je avtentično, avtor je predsednik sindikata NSDLU Sajovic. (Glede vsebine pa bo verjetno treba počakati še na kak odziv, preden lahko definitivno rečemo, kaj se obeta.)

    • Hvala za link! Trenutni svetovalec ministra za finance v njem zelo lepo pojasni situacijo v (osnovnem in srednjem) šolstvu. Obstoj in delovanje ŠKG zelo nazorno potrjuje, da ima 100% prav.

    • Kaj ima prav? Da otroci v javnih šolah dosegajo slabše akademske rezultate? Da ne začnem naštevati uspešne otroške "akademike", ki prihajajo iz javnih šol. Ta izjava zgolj osvetljuje neizobraženost njenega avtorja.

      Morda pa bi libertarec pogledal, kakšne uspehe dosegajo učenci teh "slabih" javnih šol:

      http://www.dmfa.si/fiz_SS/UspehNaMFO.html
      http://www.dmfa.si/Mat_SS-A/UspehNaMMO.html

      In s tem tudi (deloma) njihovi mentorji!

      Iz izjav libertarca tudi ni čisto jasno, ali bi bilo v njegovem sistemu šolanje še vedno financirano iz proračuna (tudi na univerzi!). Če ne bi bilo, bi jaz po osnovni šoli moral zaključiti šolanje, dokler si ga ne bi mogel sam plačati, ampak takrat bi bil verjetno že prestar.

      Jaz mislim, da naš sistem čisto dobro funkcionira.

      (ZdravaPamet)

    • > Kaj ima prav? Da otroci v javnih šolah dosegajo slabše akademske rezultate? Da ne začnem naštevati uspešne otroške "akademike", ki prihajajo iz javnih šol. Ta izjava zgolj osvetljuje neizobraženost njenega avtorja.

      Libertalec ima prav v tem, da učenci privatnih šol praviloma dosegajo boljše rezultate. Vsaj za dijake ŠKG to vsekakor velja, tako glede mature, kot glede uspehov na tekmovanjih. Ne pozabi, da Bežigrajska gimnazija ni slovensko povprečje. Poleg tega velja upoštevati, da je Bežigrajska gimnazija bolj naravoslovno usmerjena kot Škofijska KLASIČNA gimnazija, zato so boljši rezultati na raravoslovnih tekmovanjih pričakovani.

      Libertalec ima tudi prav, da so privatne šole za državo cenejše od državnih. Celo v Sloveniji ob našem debilnem sistemu, saj v privatnih šolah država plača 85% stroškov kadra in 0% materialnih stroškov, v državnih pa 100% stroškov kadra in 100% materialnih stroškov.

  7. A bi lahko tudi univerzitetniki in znanstveniki pripravili podoben primerjalni seznam stroškov, kot so ga za knjigo naredili kulturniki? Država dolguje pisateljem 18 milijonov evrov | Dnevnik

    Nekaj zanimivih primerjav:
    V Sloveniji od kulture živi 25.000 ljudi. Proračun ministrstva za kulturo je doslej znašal okoli 200 milijonov evrov. Če znesek za ilustracijo razdelimo mednje, pridemo do mesečne vsote 666 evrov na glavo, kar je 100 evrov pod zneskom minimalne plače v Sloveniji.
    Če bi letos povsem ukinili javno financiranje kulture, bi prihranili zgolj 44 odstotkov vsote, ki je bila lani porabljena za dokapitalizacije (NLB, Adria Airways) in plačila zapadlih državnih poroštev.

  8. Libertalcu toplo priporočam (1) romanje v meko – Anglijo, po kateri se, enodimenzionalno, očitno zgleduje (vavčerji ipd). Tam je država dvignila roke nad popolnoma prostim izobraževalnim trgom in prepoznala potrebo po intervenciji. Država sofinancira univerze IN študente. Meritokracija ni zamrla; uspe lahko tudi revnim in tistim z nizkim kulturnim kapitalom. Tudi tujcem. Štipendijski sistem deluje IN pogosto pokrije finančne potrebe študentov. Študentsko delo ni institucionalizirano. Študentske organizacije so sindikati za študente, ne tržne institucije prodaje študentskega dela.(2) Vpogled v statistiko kaznivih dejanj. Zasebni zavodi, vključno s ŠKG, niso izjema.

    Strinjam se; tržna naravnanost univerz lahko pozitivno vpliva na selekcijo, tudi zaposlenih. A ideološke odločitve brez javne razprave v socialni tradiciji javnega so pač samo to – ideološke.

    • Gospe Jani S. Javornik, ki živi na Švedskem, pa predlagam, da pojasni švedski model financiranja javnih in privatnih šol.

    • > A ideološke odločitve brez javne razprave v socialni tradiciji javnega so pač samo to – ideološke.

      Namesto da opletaš s pojmi, kot npr. socialna tradicija javnega, mi prosim pojasni kaj točno te moti, če država otroku tvojega soseda plača šolanje v tebi neljubi privatni šoli, namesto šolanja v tebi ljubi javni šoli (pod pogojem, da obe šoli enako staneta državo, ter obe šoli zagotavljata predpisano vsebino in kakovost izobraževanja). Zakaj misliš, da si ti bolj upravičana izbirati tip šole za otroka tvojega soseda, kot pa njegovi starši?

  9. Anonimni 0808am (hmm). Prosim, preberi še enkrat moj komentar. Nikjer nisem zapisala tega, kar si uporabil v svojem izvajanju. Imaš pa prav na točki moje rezervacije do selekcije. Ko si uporabil besedo "namesto", si odlično povzel aktualno dogajanje.

    • 1. Govora je o javnem financiranju privatnih šol in stališču Libertarca, ki bi programe v zasebnih šolah financiral enako, kot ekvivalentne programe v javnih.

      2. Tebi očitno njegovo stališče ni všeč – vsaj tako sem jaz sklepal iz napisanega.

      V kolikor se ne motim v točki 2., lahko mirno povzamem, da "te moti, če država otroku tvojega soseda plača šolanje v tebi neljubi privatni šoli, namesto šolanja v tebi ljubi javni šoli (pod pogojem, da obe šoli enako staneta državo, ter obe šoli zagotavljata predpisano vsebino in kakovost izobraževanja)". In v tem kontekstu se sklicevanje na "socialno tradicijo javnega" zdi navadna floskula. Sploh pa se mi zdi smešno, da v tem vidiš kakšne ideološke odločitve. Edina ideološka odločitev v tem kontekstu je omejevanje svobode pri izbiri šole za lastnega otroka, v kolikor to ni utemeljeno s ceno ali kakovostjo storitve, ki se plača z javnim denarjem.

  10. Anonimni, javno financiranje privatnih šol NA račun krčenja financiranja javnih šol je stvar, ki se mi zdi problematična. Poleg tega bi bilo potrebno ceno javnega in zasebnega popolnoma izenačiti, če naj bi ljudje imeli "izbiro". Potem je ločnica javno/zasebno nepotrebna. O tradiciji "javnega" pa velja govoriti, kadar je polje zagotavljanja splošnega dobrega v domeni države. Blaginjska retorika.

    Ideološko polje razprave se v mojem zapisu nanaša na ideološko določanje JAVNEGA oziroma proračunskih postavk. To spet velja za del socialne politike, kjer se POLITIKA odloči, kaj bo financirala iz proračuna (in bo javno) in kaj iz žepov (privatno!).

    Zmeda javno/zasebno, formalno/neformalno je v Sloveniji tradicionalna, skoraj folklorna, od samega začetka pol/koncesij. Definicija PRIVATnega oz ZASEBNEGA v Sloveniji kot da ne velja.

  11. > Anonimni, javno financiranje privatnih šol NA račun krčenja financiranja javnih šol je stvar, ki se mi zdi problematična.

    Ja, normalno. Če se krči obseg dela, se normalno krči tudi obseg financiranja. Kaj je tukaj čudnega? Razen če je zate primarni namen javnih šol zagotavljanje službe določenim ljudem. Glej 2. točko Libertarca!

    > Poleg tega bi bilo potrebno ceno javnega in zasebnega popolnoma izenačiti, če naj bi ljudje imeli "izbiro".

    Natanko tako. Ker država plača le del stroškov, so zasebne šole prisiljene uvesti šolnine in to je problem, ker kljub določenim socialnim pomočem nekaterim niso dostopne.

    > Potem je ločnica javno/zasebno nepotrebna.

    Je potrebna. Prva razlika je v tem kdo program izvaja. Druga razlika je pa v tem, da zasebne šole lahko nudijo dodatne vsebine in programe, po specifičnih željah uporabnikov.

    > O tradiciji "javnega" pa velja govoriti, kadar je polje zagotavljanja splošnega dobrega v domeni države. Blaginjska retorika. Ideološko polje razprave se v mojem zapisu nanaša na ideološko določanje JAVNEGA oziroma proračunskih postavk. To spet velja za del socialne politike, kjer se POLITIKA odloči, kaj bo financirala iz proračuna (in bo javno) in kaj iz žepov (privatno!).

    Lepo, da sva prišla do tega. Ne vem če si opazila, da s tem zgolj parafraziraš 1. in 3. točko Libertarca.

    > Zmeda javno/zasebno, formalno/neformalno je v Sloveniji tradicionalna, skoraj folklorna, od samega začetka pol/koncesij. Definicija PRIVATnega oz ZASEBNEGA v Sloveniji kot da ne velja.

    To, kar imamo, je pač en gnil kompromis. Namesto, da bi financiranje javnih in zasebnih šol uredili po zgledu Švedske (BTW: v drugih prispevkih Libertarec natanko ta model daje za zgled), smo zasebne šole diskriminirali. Efekt je pa ta, da imamo (skoraj) samo cerkvene zasebne šole, ker je edino Cerkev dovolj zainteresirana, da gre v ustanavljanje šol, navkljub finančni izgubi. Če bi imelo normalen (švedski) model, bi se verjetno našle skupine učiteljev, ki bi ustanovili svojo (od religije neodvisno) šolo, kar bi IMHO izboljšalo ponudbo izobraževanja na trgu.

  12. @Anonimni, Lahko da ne razumem najbolje vendar glede na naslednje: "… te moti, če država otroku tvojega soseda plača šolanje v tebi neljubi privatni šoli, namesto šolanja v tebi ljubi javni šoli (pod pogojem, da obe šoli enako staneta državo, ter obe šoli zagotavljata predpisano vsebino in kakovost izobraževanja).", bi vprašal, če obe šoli staneta državo enako, v čemu je potem razlika med privatno in javno šolo? V čem se kaže "privatnost" privatne šole?

    • S stališča države je razlika med privatno in državno šolo v tem, da pri državni šoli država nastopa kot izvajalec izobraževalnega procesa, ki za zagotavljanje storitve "investira" v izgradnjo infrastrukture (kar država praviloma počne zelo potratno), ter vodenje zavoda (kar utegne biti tarča aktualne politike), medtem ko pri privatni šoli pač kupi storitev na trgu, skladno z željami uporabnikov in nekimi objektivnimi omejitvami glede cene in kakovosti storitve.

      S stališča uporabnikov je pa razlika v tem, da ima uporabnik možnost izbire alternativnih pristopov pri vzgoji in izobraževanju otrok, možnost vključevanja dodatnih vsebin, ki bi v javni šoli utegnile biti ustavno sporne, ter večja kontrola staršev (in manjša kontrola države oz. interesnih skupin) nad potencialno ideološko obremenjenostjo izobraževalnega procesa.

    • Kot je že Jana Javornik opozorila glede vrtcev, bi sam samo še dodal, da Slovenija ima (zelo) dobro razvito mrežo javnega šolstva. Moje mnenje je, da se šolstva ne sme obravnavati, kot strošek države, temveč kot eden njenih ključnih (ideoloških) aparatov. Če pa se že gremo tvoje logike, potem pa predlagam da tudi represivni aparat predamo zasebnikom in bo država zgolj najemala njihove storitve.?

      Sicer pa je za mene ključno vprašanje, kaj učimo nove generacije. S tem pa pridemo, do tvoje, po meni, zelo problematične trditve, da bi takšen sistem omogočil uporabnikom izbiro takšnih vsebin pri vzgoji in izobraževanju otrok, ki bi bile v javni šoli ustavno sporne. Oprosti, ampak o katerih vsebinah pa potem ti govoriš?

      Kontrola staršev nad potencialno ideološko obremenjenostjo izobraževalnega procesa? Ne vem, kdo je tebi refrenca glede pojma ideologija, meni je tu Althusser in glede nanj te moram opozoriti, da so straši tudi ideološki aparat države in sta skupaj s šolskim zelo v spregi.

      V jeziku ulice bi to zvenelo tako: "Ideološki spranci bi kontrolirali ideološkost ideološkega aparata, ma ajde?" Torej, "država" (oblast) nima nič manjše kontrole če imajo večjo kontrolo starši. Zgolj kaos je večji. Kar pa ni nujno dobro.

    • Šolstvo kot eden ključnih ideoloških aparatov države?! U, piz**, a taki pedofili še vedno obstajajo? Taki, ki bi s svojo ideologijo posiljevali moje otroke? Dobro, vsak ima pravico do svojega mnenja. Pravzaprav želja po posiljevanju še ni kaznivo dejanje, tako da lahko rečem samo to, da se očitno že v osnovnih predpostavkah razlikujemo. Po mojem mnenju se država (oz. oblast) nima kaj vtikati v ideologijo oz. svetovni nazor, v kateri vzgajam svoje otroke. Zato država ne sme vzdrževati nobenega ideološkega aparata. Kdor to trdi (pa četudi se sklicuje na Althusserja), se je rodil kakšnih petdeset let prepozno. Kdor hoče vplivati na svetovni nazor bodočih generacij Slovencev, naj skladno z njim vzgaja svoje otroke. Mene prav nič ne briga, če ti s svojimi otroci moliš k Jezusu Kristusu, Alahu, Budi ali pa Karlu Marxu. Samo nikar kaj takega početi z mojimi!

      Glede tistih "ustavno spornih vsebin" sem pa mislil, da ti bo potegnilo za kaj gre. Pač, v zadnjih sto letih smo v učilnice javnih šol nekaj časa obešali razpela s Kristusom, potem pa Titove slike. Oboje je za javno šolo nedopustno, nič pa ne moti samega izobraževalnega procesa. Če starši to hočejo, ni nič narobe, če zasebna šola to ponudi. Ne vem zakaj bi morali tako šolo kaznovati z diskriminatornim načinom financiranja, če je vse ostalo skladno z državnimi pravili. Poleg tega obstajajo tudi razni nekonvencionalni pristopi k poučevanju, npr. Wladorfske šole. Jaz o tem ne vem kaj dosti, vseeno pa se mi zdi neumno, da bi tiste, ki hočejo tak pristop (v kolikor daje zadovoljive rezultate) kaznovali z diskriminatornim načinom financiranja.

    • Razmišljal sem ali sploh odgovoriti, mislim da je vendarle potrebno. Omenjanje posiljevanja otrok v zgornjem primeru je povsem deplasirano. Tudi zato, ker v enem od naslednjih stavkov ugotoviš, da tudi sam to počneš svojim otrokom, vzgajaš jih v duhu neke ideologije oziroma svetovnega nazora.

      Ideologija ni enako mnenje.

      Praviš, da se država (oz. oblast) – mogoče bi bilo dobro, da opredelimo o čemu tu sploh govorimo – nima "kaj vtikati v ideologijo oz. svetovni nazor, v kateri vzgajam svoje otroke". Tudi če je vzgoja rasistična, nacistična, stalinistična, versko fundamentalistična, šovinistična …?

      Od kje ti sploh ideja, da kogar koli pozivam, da moli komur koli?

      Nimam nič proti nekonvencionalnim pristopom k poučevanju, o tem je pač potrebno razmisliti, ampak slovenski šolski sistem daje zadovoljive rezultate, konec koncev o tem pričajo tudi blogerji na Kvarkadabri, pa S. Žižek, pa M. Dolar, pa A. Zupančič, fizik J. Strnad, pisec D. Jančar, ekonomist (mesija) J. Šuštaršič … Problem v Sloveniji je, da ima pri financiranju pač prednost avtocestni sistem, v bodočnosti bo imel železniški sistem, vojaški je pa tako konstantno prisoten.

      Kako to, da v drugem odtavku vendarle kličeš državo (državna pravila), da sodeluje pri vzgolji tvojih otrok?

    • Tvoj prvi argument je smešen. Mimogrede, jaz tudi s svojo ženo seksam, pa to ni niti posilstvo, niti ne prešuštvo, ker je sporazumno in znotraj zakonske zveze. Če bi pa ti seksal z njo, bi bilo to vsaj prešuštvo, v primeru njenega nestrinjanja pa tudi posilstvo.

      Otrokom pač mora nekdo v okviru vzgojnega procesa dati nek svetovni nazor, vrednote, … In kdo je bolj upravičen do tega kot njegovi starši? Sicer pa tudi starši nimajo absolutne oblasti nad tem, saj je čisto normalno, da otrok vidi zglede tudi od zunaj. Ampak vsaj primarno usmeritev pa menda lahko prispevajo starši in ne država. Za to obstajata vsaj dva razloga. Kot prvo, z enoumjem imamo (glej moj odgovor JSJ spodaj) zelo slabe izkušnje tako iz časa srednjega veka, kot iz obdobja diktature po drugi svetovni vojni. Pa tudi če bi enoumno vzgojo diktiral nek "razgledan in pošten" človek, bi to zaviralo napredek, saj vemo, da nas različnost bogati in samo soočenje različnih mnenj privede do napredka. Zato je najbolje, da vsak svoje otroke vzgaja skladno s svojim nazorom. Itak bodo prej ali sled dobili tudi input od zunaj, iz ulice, medijev, …

      Tisto, da se država nima "kaj vtikati v ideologijo oz. svetovni nazor, v kateri vzgajam svoje otroke" pa ne gre jemati tako dobesedno. Jasno je, da mora biti vzgoja skladna z veljavno zakonodajo, zato rasistična, nacistična, stalinistična, versko fundamentalistična, šovinistična vzgoja (če sem prav seznanjen z zakonodajo) pač odpade. Zato tudi kličem državo, da ima neka svoja pravila, s katerimi sodeluje pri vzgoji otrok. Pravzaprav niti ne sodeluje, ampak jo zgolj omejuje, da ne zaide v kakšne skrajnosti.

      Od kje mi ideja, da kogarkoli pozivaš, da moli komurkoli? OK, to je figurativno rečeno, da hočeš uveljavljati svojo ideologijo. Roko na srce, državno kontrolirana ideologija v šolah pač pomeni, da neka vplivna skupina kontrolira ideologijo oz. svetovni nazor, v katerem se vzgaja VSE otroke. Če ti osebno kontroliraš ideologijo, ali ti samo pozivaš, da jo kontolira nekdo drug, je v tem kontekstu nepomembno.

      Kar se tiče nekonvencionalnih pristopov: Verjamem, da naš šolski sistem deluje dobro v povprečju. Za določene posameznike pa verjetno ni ustrezen. Nekonvencionalni pristopi bi morda za tiste posameznike naredili sistem bistveno boljši. Ne vem, ugibam. Glede na to, da mene in mojih otrok recimo obstoj Waldorfske šole čisto nič ne zadeva, ne vidim nobenega razloga, da bi temu nasprotoval zaradi dejstva, da so javne šole za moje otroke v redu. Tudi finančno je za moje otroke čisto vseeno. Če država da nekaj Waldorfski šoli, sicer res da toliko manj javni šoli, ampak na javno šolo pride tudi ustrezno manj otrok, tako da je financiranje na otroka v javnih šolah nespremenjeno, tudi v primeru 100% financiranja privatnih šol. Če pa so privatne šole financirane manj kot 100%, se z obstojem privatnih šol celo poveča financiranje javnih šol na otroka (ob predpostavki nespremenjenih sredstev države).

    • Anonimni, izobraževanja in vzgoje ne moreš primerjati s spolnim vedenjem tebe in tvoje žene.
      Eno je stvar, ki se dejansko tiče zgolj vaju, eno ima pa nujno širši družbeni vpliv – zgornja formulacija velja zgolj "površinsko", seveda je moč tudi vajino spolnost obravnavati (tudi) kot produkt družbenega oziroma kulture, ampak …

      Si se kdaj vprašal zakaj "situacijo", v kateri bi jaz spolno občeval s tvojo ženo, imenuješ prešuštvo? Od kje to? Zakaj se nam zdi takšno početje naših partnerjev nedopustno, tako da imamo celo izraze od vljudnejših do vulgarnejših (kurba-ir)? Si se kdaj vprašal kako bi bilo, če bi se rojevali v kulturo v kateri bi pač seksali in se ne bi obremejevali s tem, kdo s kom, čigav je otrok, če skrajšam, pač neka globalna komuna?

      "Otrokom pač mora nekdo v okviru vzgojnega procesa dati nek svetovni nazor, vrednote, … In kdo je bolj upravičen do tega kot njegovi starši?" (Kjer poveš isto, kar sem sam napisal, sam sem pač uporabil termin ideološki aparat države. In celo poudaril, da sta si "šolski" in "starši" v spregi.) Ja za božjo voljo od kje pa staršem znanje, vednost, informacije na podlagi katerih starši, kot praviš najbolj opravičeno, vzgajajo in izobražujejo svoje otroke. Verjetno so jih pridobili od svojih staršev in šole v katero so hodili (sicer ne samo tu, da ne bo pomote).

      V tvojem naslednjem stavku si povsem kontradiktoren: "Pravzaprav niti ne sodeluje, ampak jo zgolj omejuje, da ne zaide v kakšne skrajnosti." – Če omejuje potem sodeluje, poleg tega pa še določa, kaj in katere so sploh skrajnosti.

      Ko govoriš o vplivnih skupinah, jih spet obravnavaš enoznačno – povsem ideološko :). Si se kdaj vprašal, kaj ti preči, da pomisliš na to, da so lahko vplivne skupine tudi etične?

      Ko govorimo o ideologijah ni potrebe o njih razmišljati kot o zgolj negativnem pojmu in jih tudi ni potrebno obravnavati zgolj na podlagi slabih izkušenj preteklosti. Seveda je zgodovina pomambna, vendar nisem prebral nikjer v tej debati, da bi kdo klical po teh (zgrešenih) praksah. Zgodvina naj nam bo v poduk, vendar misli naj bodo usmerjene predvsem na trenutek katerega živiva, z razmislekom o prihodnosti, katero bodo nekateri tudi živeli.

      P.S.
      Zanimovo je, da ob omembi ideologij praviloma preberem kaj o krščanstvu ali komunizmu, le redko kdaj, bolje nikoli, pa ne preberem omembo "giljotine".

    • Izbira svetovnega nazora, v katerem bo vzgajan otrok, se tiče samo njegovih staršev oz. skrbnika vse dokler ta svetovni nazor ni v nasprotju s splošnim družbenim redom in moralo, ki je definiran z zakonodajo. Pika.

      Seveda so mi znani razni družbeni sistemi, tako glede spolnih partnerjev, kot glede skrbi za otroke. Vendar mi smo v Sloveniji, kjer je najvišji pravni akt Ustava RS. In ta me drugim zagotavlja: "Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.". Torej, roke stran od mojih otrok!

      Svetovni nazor ni toliko stvar znanja, kot stvar prepričanja. Zato je vprašanje, od kje staršem znanje in informacije, povsem neumesno. Saj vendar ne govorim o tem, da bo otroke učil vsak svoje matematike.

      Tisto glede omejevanja in sodelovanja države ni popolnoma nič kontradiktorno. Dokler starši ne zaidejo s svojimi nazori v kakšne skrajnosti, se jih pusti proste roke. Če pa zaidejo, poseže država. Torej, večinoma imajo starši proste roke, zato tam država (aktivno) ne sodeluje.

      In kaj določa tiste skrajnosti? Bi rekel, da veljavna zakonodaja. Le-ta določa kaj je dovoljeno in kaj ni. Če starši otroke vzgajajo za kakšna nedovoljena dejanja, je to takozvana skrajnosti, ki jo je potrebno preprečiti.

      O ideologijah niti slučajno ne govorim samo kot o negativnem pojmu, saj vendar govorim o ideologiji, v kateri bom vzgajal svojega otroka. Menda ne v (za moje pojme) negativni ideologiji… Govorim pa o negativni državni ideologiji. En razlog so izkušnje – vedno, ko je država določala ideologijo, se je izrodila v izrazito negativno. Drug razlog je pa v preprostem dejstvu, da nočem enoumja, pa tudi če naj bi ga jaz določal. Hočem konkurenco ideologij. Najlažje in najbolj pravično se to doseže tako, da vsak prenaša svojo ideologijo na svoje potomce. K sreči je to skladno z ustavo RS.

    • Meni je ta, ji bom rekel (neo)liberlana retorika, na nek način dober primer shizofrene situacije. Država ven, država not. Kdaj not, kdaj ven bo pa določal – kdo? – svobodni trg, etični subjekti (igralci) na trgu – kateri imajo že v izhodišu enake možnosti !??? – svobodomiselni državljani in pa seveda ideologi te nasploh svobodnjaške ideologije. In to isto stanje (ideologijo) je, če želiš da se ohranja, nujno potrebno prenesti tudi na izobraževanje in vzgojo, katera se vrši prek staršev, okolja (prijatelji), šole. In imamo znova svobodno šolstvo, etične … in pa seveda ideologe te nasploh svobodnjaške ideolgije. Rezultat je nekdo, ki živi v fantazmi da je "svoboden". Dodajmo še zapoved te ideologije "Uživaj!" Ti dve besedici je moč sestaviti in dobimo: "Svobodno Uživaj!" – seveda v mejah, ki ti bodo določene (Država). Anonimni, tu se šele začne resna debata o ideologijah. O čemu sploh govorimo, kaj so teoretiki že povedali o tem, kaj nam ideologije zastirajo in kaj razstirajo …

      Zgolj, kot primer da verjetno ne govoriva o istem, ko govoriva o ideologijah, je tvoje omenjanje Ustave. V omnejnem členu prebereš, da imaš pravico, da po svojem prepričanju vzgajaš otroka – kar se sicer sliši zelo razumno in pravično – pozabiš pa se vprašati glede svojega prepričanja ( Kaj sploh vem?), svoje etike (Na podlagi katere vednosti jo mislim?). Mogoče bo zvenelo nesramno, pa vendar, si se kdaj sprašavel, glede svobodne volje, determinizma, kulture, jezika, subjekta, kako se tvori subjekt, kaj to sploh je subjekt?

      Ko si odgovoriva na vsa ta vprašanja, in še jih je, se bova lahko začela resno pogovarjati o ideologijah.

      Ves čas imam na sumu, da misliš, da ne dopuščam, da bi starši vzgajali svoje otroke in da naj to izrecno počne država, kar seveda ni res in sem to verjetno jasno povedal z omenjanjem pomembnih aparatov države. Kot sem že omenil, meni je pomembno kaj učimo. Na tem področju pa ni narejeno praktično ničesar novega, če pa hočemo resne spremembe bo potrebno postoriti veliko tega. Recimo, velik korak bi bil, da vrnemo ali na nek način rehabilitiramo pojem "skupno" (common) v naš jezik. No, tu se pa da že izčitati malce ideologije, katere sem sam malikovalec 🙂

      P.S.
      Ali ne vodi konkurenca ideologij nujno v konflikt, v (razredni) boj?

    • > Ves čas imam na sumu, da misliš, da ne dopuščam, da bi starši vzgajali svoje otroke in da naj to izrecno počne država, kar seveda ni res in sem to verjetno jasno povedal z omenjanjem pomembnih aparatov države.

      Ja, to imam na sumu. Povem mi kako si ti predstavljaš recimo molitev pred začetkom pouka v javnih šolah. Mar do tega nimajo pravice tisti, ki to hočejo? Zakaj bi jim ti to odrekel?

      Pa tudi ne vem kako si ti predstavljaš sprego staršev in države pri oblikovanju ideološkega aparata države. Domnevam, da naj bi bil ta aparat eden za vse, ne za vsakega otroka svoj. To zadnje se mi nekako ne zdi praktično izvedljivo. Če je pa eden, bo pa za marsikoga v popolnem nasprotju z njegovimi željami.

      > Recimo, velik korak bi bil, da vrnemo ali na nek način rehabilitiramo pojem "skupno" (common) v naš jezik. No, tu se pa da že izčitati malce ideologije, katere sem sam malikovalec 🙂

      Ja, verjetno je problem v tem, kaj hoče imeti kdo skupnega.

      > Mogoče bo zvenelo nesramno, pa vendar, si se kdaj sprašavel, glede svobodne volje, determinizma, kulture, jezika, subjekta, kako se tvori subjekt, kaj to sploh je subjekt?

      Jaz se o marsičem sprašujem in marsikje iščem nova spoznanja – niti slučajno ne mislim, da vse vem. In nenazadnje, v svojem prepričanju se kar precej razlikujem od svojih staršev, kar je pač posledica tega, da sem v nekem trenutku začel sam iskati odgovore na vprašanja, ki mi zastavljajo. Niti slučajno pa ne rabim nikogar, ki mi bo kakršnekoli odgovore vsiljeval. Prav tako ne rabim nikogar, ki mi bo povedal, kaj naj se sprašujem. Če bom kaj rabil od njega, ga bom sam vprašal. In tudi fer se mi zdi, da so mi začetno ideološko usmeritev dali starši in ne država. Žal je to pomenilo, da so mi morali povedati, da so nekatere stvari, ki so me učili v socialistični OŠ, plod domišlije in politične indoktrinacije.

      > Ali ne vodi konkurenca ideologij nujno v konflikt, v (razredni) boj?

      Ne. Poglej si analogijo z religijami. V Nemčiji so se pred stoletji klali pripadniki različnih vej krščanstva, potem so pa v nekem trenutku ugotovili, da je lahko vsak pri svojem in vsi lepo složno živijo skupaj. Muslimani marsikje tega še niso ugotovili.

    • Anonimni, koncept v/o katerem sam razmišljam ne vključuje molitev v javnih šolah, kakor tudi ne petja himen, kakor tudi ne New age pristopov in še marsikaj drugega ne. Mislim da v javno šolstvo sodi izključno ateistična (tu ne mislim na vulgarni ateizem) kozmologija, katero v naši kulturi popiše znanost – to bi sicer moral bolje utemeljiti ampak format ne dopušča. S tem bi tudi zaključil z debato o kozmologiji, ki jo popisujejo religije v naši kulturi.

      Glede "sprege" te naprošam, da me pravilno citiraš.

      Glede skupnega si jaz, razen nekaj drobnarij (žene :), hiše, avta), skoraj ne znam zamisliti tistega, kar naj ne bi bilo skupno.

      Kaj pa ti praviš svojim otrokom, plod česa so nekatere stvari, ki jih učijo v "kapitalističnih" OŠ?

      V analogiji si se zelo poglobil. Poznam primer, sicer se ne spomnim kraja in leta dogodka, vendar je bila bitka zelo krvava, ni za govort, vendar v enem trenuku so se bojevnikom srečale oči, trajalo je ravno toliko, da je bil srečanje oči subverzivno. Tišino je prekinil glas najhrabrejšega sina domovine: "Fantje, kva ga pa serjemo, če lohk složno skp žvimo?". Ja tisti trenutek …

    • Ne vem kaj si ti predstavljaš pod pojmom ateizem. Če ateizem zate pomeni nobenih eksplicitnih trditev glede (ne)obstoja česarkoli nadnaravnega, se s tvojim prvim odstavkom strinjam. Ča pa ateizem zate pomeni zanikanje vsega nadnaravnega, se s tako pozicijo v javnih šolah žal ne morem strinjati.

      Ne glede na tvojo definicijo ateizma pa mi nikakor ni jasno, zakaj bi ti rad drugim bodisi preprečil kakršnokoli alternativo tistemu iz prvega odstavka, ali pa jih vsaj finančno kaznoval. Daj mi prosim to enkrat odgovori.

      Glede "sprege" mi itak ni jasno kako točno si tisto predstavljaš, zato tudi ne vam kaj te moti pri citiranju. Če ima država monopol nad izvajanjem šolanja, se mi zdi čisto vseeno ali govorim o šolskem sistemu ali pa o državi. Lahko pa da te kaj drugega moti…

      Zaekrat še nimam otrok v OŠ, pa tudi če jo bodo obiskovali v Sloveniji in če to ne bo katera od tistih nekaj privatnih, se ni za bati, da bi jih vzgajali preveč pro-kapitalistično.

  13. Ekonomska fakulteta UL tudi ni izglasovala stavke zaradi prejhnega stevila glasovalcev.

    Menda vlada že odpoveduje uradno sodelovanje Slovenije v EU FP7 projektih (Policy Support programi).

  14. Ad AnonimniXY: Tvoja izhodišča ponujajo številne možnosti nadaljnje razprave in pogosto osvetlijo kako sivo pego ali pomanjkljivo argumentacijo. A osebne diskreditacije in nastopi "ad personam" (ad Problem zgoraj) so nesprejemljivi.

    • Ko si nekdo jemlje pravico, da bo svojo ideologijo vsiljeval mojim otrokom!? Ej, to je pa preveč! Smo preživeli stoletja, ko je imela ena religija monopol nad ideoogijo v šoli. Smo preživeli petdeset let, ko je imela ena politična opcija monopol nad ideologijo v šolo. Oboje je bila katastrofa! Ko nekdo hoče kaj takega oživljati, ga pač ne morem več jemati resno. Lahko samo še čakam, da bo predlagal, da naj bi nek centralni organ v državi (po možnosti pod njegovim vodstvom) odločal o tem kdo lahko s kom seksa. Prav daleč od tega ni v svojem razmišljanju.

    • Mimo teme. Potem se strinjaš, da imajo "otroci", ko odrastejo, pravico živeti spolno življenje, kakršnega želijo. Hočem reči, bi podpiral svojega sina (ali hčer), ki bi ti povedal, da rad spi s pripadniki istega posla? Državna šola bolj ali manj pravi: it's ok. Pa reciva, da bi hodil na škofijsko gimnazijo. A bi ga javno podprl, če bi se mu počela "ideološka krivica"?

      (ZdravaPamet)

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.