Na IJS so z veliko vecino izglasovali sodelovanje v stavki 18. aprila. Na FMF stavke ne bo. Razlog? Glas je oddala le tretjina zaposlenih…

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
46 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Luka Omladič
8 - št. let nazaj

Danes bodo znani izidi glasovanja na FF. Po moje bo podobno, na univerzi v nasprotju z inštituti ljudje enostavno še verjamejo v razne "zagotovljenosti" …

David P
8 - št. let nazaj

In?

Luka Omladič
8 - št. let nazaj

Manjka nam še nekaj podpisov, tako da, …

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Zato ker so fakultete pod univerzo, univerza pa naj bi bila "samostojna". Medtem ko inštitut IJS verjetno ne spada pod univerzo, mar ne? Torej tam bo računica drugačna.
Itak pa ministri ne bodo odpuščali med svojimi profesorskimi kolegi! Zato se na fakultetah manj sekirajo.

Me pa odločitev na IJS pozitivno preseneča.

(ZdravaPamet)

PS: mogoče pa so bili fiziki na FMF v tujini in zato niso glasovali…
PPS: Mimogrede, kdo je bolj za stavko, fiziki ali matematiki?

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Edini efekt te stavke bo v tem, da stavkajoči ne bodo dobili plače za čas stavke, večina stavkajočih (z izjemo čistilk) bo pa morala opraviti povsem isto delo, kot bi ga opravila, če stavke ne bi bilo. Po mojem si vlada in gospodarstvo želita še več takih stavk. In moram priznati, da me preseneča, ker dobra polovica zaposlenih na IJS tega ni ugotovila.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Problem je, da sindikati ne znajo (ali morda nočejo?) formulirati tistega, kar je dejansko najbolj problematično pri teh ukrepih: "Ne gre spregledati, da je v sredinih Odmevih celo dr. Dušan Mramor, izkušen in razsoden človek, ki bi mu težko očitali paranoidno kovanje zarot, podvomil, da so tako radikalni ukrepi v šolstvu in znanosti res upravičeni. Nenavadno je že to, je dejal, da "kar 75 odstotkov prihranka v proračunu prihaja iz izobraževalnega in raziskovalnega sektorja". In nadaljeval: "Ne morem se znebiti občutka, da gre še za nekaj drugega, ne le za lovljenje fiskalne stabilnosti, da gre za prerazdelitev premoženja, za prerazdelitev… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

> …celo dr. Dušan Mramor, izkušen in razsoden človek

No, no, malo objektivnosti vseeno ne bi škodilo. Sicer ne vem kako se obnese kot raziskovalec in pedagog, vsekakor pa je bil eden najslabših finančnih ministrov, kar jih je naša država kdaj imela. O socialni pravičnosti in učinku na gospodarstvo pri njegovi superprogresivni dohodninski lestvici lahko razpravljamo. Če ne drugega, smo s tem vsaj dosegli prvo mesto na Forbesovi lestvici najbolj obdavčenih žemljanov. Obdavčitev mobitelov, parkirnih mest in podobne oslarije, kjer je pobiranje davkov stalo več od izplena, pa zgolj kažejo, da akademsko ugleden gospod nima prav dosti stika z realnostjo.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Tole poročilo s sestanka na rektoratu UL kroži po mailih: Sestanek se je zgodil v prostorih univerze ob deveti uri danes, torej v soboto. Na njem smo se srečali rektor prof. dr. Pejovnik, predsednik upravnega odbora prof. dr. Mramor, prof. dr. Tine Stanovnik, Brane Štrukelj, gospa Bauman, ki ureja finance univerze, še nekaj ljudi in jaz. Tema sestanka sta bila dva dokumenta, rebalans proračuna – v njem bi univerze in znanost dobile 110 milijonov manj denarja – ter Nacionalni reformni program (je že šel v Bruselj, zadnje verzije ni videl nihče), katerih določila so za univerze, zlasti za ljubljansko univerzo,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ministrov odgovor: ČAS-OPIS: Preplah?

"Sem pa že povedal in ponavljal: vloga države ni v tem, da vzdržuje monopol javnega sektorja ali podjetij v državni lasti."

Luka Omladič
8 - št. let nazaj

Pismo je avtentično, avtor je predsednik sindikata NSDLU Sajovic. (Glede vsebine pa bo verjetno treba počakati še na kak odziv, preden lahko definitivno rečemo, kaj se obeta.)

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Trenutni svetovalec ministra za finance pravi: Državno šolstvo naj bo le dopolnilo zasebnemu

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Hvala za link! Trenutni svetovalec ministra za finance v njem zelo lepo pojasni situacijo v (osnovnem in srednjem) šolstvu. Obstoj in delovanje ŠKG zelo nazorno potrjuje, da ima 100% prav.

Jure Zupan
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Kaj je ŠKG?

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Kaj ima prav? Da otroci v javnih šolah dosegajo slabše akademske rezultate? Da ne začnem naštevati uspešne otroške "akademike", ki prihajajo iz javnih šol. Ta izjava zgolj osvetljuje neizobraženost njenega avtorja. Morda pa bi libertarec pogledal, kakšne uspehe dosegajo učenci teh "slabih" javnih šol: http://www.dmfa.si/fiz_SS/UspehNaMFO.htmlhttp://www.dmfa.si/Mat_SS-A/UspehNaMMO.html In s tem tudi (deloma) njihovi mentorji! Iz izjav libertarca tudi ni čisto jasno, ali bi bilo v njegovem sistemu šolanje še vedno financirano iz proračuna (tudi na univerzi!). Če ne bi bilo, bi jaz po osnovni šoli moral zaključiti šolanje, dokler si ga ne bi mogel sam plačati, ampak takrat bi bil verjetno že… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

> Kaj ima prav? Da otroci v javnih šolah dosegajo slabše akademske rezultate? Da ne začnem naštevati uspešne otroške "akademike", ki prihajajo iz javnih šol. Ta izjava zgolj osvetljuje neizobraženost njenega avtorja. Libertalec ima prav v tem, da učenci privatnih šol praviloma dosegajo boljše rezultate. Vsaj za dijake ŠKG to vsekakor velja, tako glede mature, kot glede uspehov na tekmovanjih. Ne pozabi, da Bežigrajska gimnazija ni slovensko povprečje. Poleg tega velja upoštevati, da je Bežigrajska gimnazija bolj naravoslovno usmerjena kot Škofijska KLASIČNA gimnazija, zato so boljši rezultati na raravoslovnih tekmovanjih pričakovani. Libertalec ima tudi prav, da so privatne šole za… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Povprečje? Koga briga povprečje?! Bolj "naravoslovno" usmerjena?! Ha!

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

ŠKG je Škofijska Klasična Gimnazija

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

A bi lahko tudi univerzitetniki in znanstveniki pripravili podoben primerjalni seznam stroškov, kot so ga za knjigo naredili kulturniki? Država dolguje pisateljem 18 milijonov evrov | Dnevnik

Nekaj zanimivih primerjav:
V Sloveniji od kulture živi 25.000 ljudi. Proračun ministrstva za kulturo je doslej znašal okoli 200 milijonov evrov. Če znesek za ilustracijo razdelimo mednje, pridemo do mesečne vsote 666 evrov na glavo, kar je 100 evrov pod zneskom minimalne plače v Sloveniji.
Če bi letos povsem ukinili javno financiranje kulture, bi prihranili zgolj 44 odstotkov vsote, ki je bila lani porabljena za dokapitalizacije (NLB, Adria Airways) in plačila zapadlih državnih poroštev.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Ne skrbet, se imamo Pametno Rešitev

http://shrani.si/f/8/ml/2wQ5DToJ/resnopametno.png

Jana Javornik
8 - št. let nazaj

Libertalcu toplo priporočam (1) romanje v meko – Anglijo, po kateri se, enodimenzionalno, očitno zgleduje (vavčerji ipd). Tam je država dvignila roke nad popolnoma prostim izobraževalnim trgom in prepoznala potrebo po intervenciji. Država sofinancira univerze IN študente. Meritokracija ni zamrla; uspe lahko tudi revnim in tistim z nizkim kulturnim kapitalom. Tudi tujcem. Štipendijski sistem deluje IN pogosto pokrije finančne potrebe študentov. Študentsko delo ni institucionalizirano. Študentske organizacije so sindikati za študente, ne tržne institucije prodaje študentskega dela.(2) Vpogled v statistiko kaznivih dejanj. Zasebni zavodi, vključno s ŠKG, niso izjema. Strinjam se; tržna naravnanost univerz lahko pozitivno vpliva na selekcijo, tudi… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

Gospe Jani S. Javornik, ki živi na Švedskem, pa predlagam, da pojasni švedski model financiranja javnih in privatnih šol.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

> A ideološke odločitve brez javne razprave v socialni tradiciji javnega so pač samo to – ideološke.

Namesto da opletaš s pojmi, kot npr. socialna tradicija javnega, mi prosim pojasni kaj točno te moti, če država otroku tvojega soseda plača šolanje v tebi neljubi privatni šoli, namesto šolanja v tebi ljubi javni šoli (pod pogojem, da obe šoli enako staneta državo, ter obe šoli zagotavljata predpisano vsebino in kakovost izobraževanja). Zakaj misliš, da si ti bolj upravičana izbirati tip šole za otroka tvojega soseda, kot pa njegovi starši?

Jana Javornik
8 - št. let nazaj

Anonimni 0808am (hmm). Prosim, preberi še enkrat moj komentar. Nikjer nisem zapisala tega, kar si uporabil v svojem izvajanju. Imaš pa prav na točki moje rezervacije do selekcije. Ko si uporabil besedo "namesto", si odlično povzel aktualno dogajanje.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

1. Govora je o javnem financiranju privatnih šol in stališču Libertarca, ki bi programe v zasebnih šolah financiral enako, kot ekvivalentne programe v javnih. 2. Tebi očitno njegovo stališče ni všeč – vsaj tako sem jaz sklepal iz napisanega. V kolikor se ne motim v točki 2., lahko mirno povzamem, da "te moti, če država otroku tvojega soseda plača šolanje v tebi neljubi privatni šoli, namesto šolanja v tebi ljubi javni šoli (pod pogojem, da obe šoli enako staneta državo, ter obe šoli zagotavljata predpisano vsebino in kakovost izobraževanja)". In v tem kontekstu se sklicevanje na "socialno tradicijo javnega" zdi… Beri dalje »

Jana Javornik
8 - št. let nazaj

Anonimni, javno financiranje privatnih šol NA račun krčenja financiranja javnih šol je stvar, ki se mi zdi problematična. Poleg tega bi bilo potrebno ceno javnega in zasebnega popolnoma izenačiti, če naj bi ljudje imeli "izbiro". Potem je ločnica javno/zasebno nepotrebna. O tradiciji "javnega" pa velja govoriti, kadar je polje zagotavljanja splošnega dobrega v domeni države. Blaginjska retorika. Ideološko polje razprave se v mojem zapisu nanaša na ideološko določanje JAVNEGA oziroma proračunskih postavk. To spet velja za del socialne politike, kjer se POLITIKA odloči, kaj bo financirala iz proračuna (in bo javno) in kaj iz žepov (privatno!). Zmeda javno/zasebno, formalno/neformalno je… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

> Anonimni, javno financiranje privatnih šol NA račun krčenja financiranja javnih šol je stvar, ki se mi zdi problematična. Ja, normalno. Če se krči obseg dela, se normalno krči tudi obseg financiranja. Kaj je tukaj čudnega? Razen če je zate primarni namen javnih šol zagotavljanje službe določenim ljudem. Glej 2. točko Libertarca! > Poleg tega bi bilo potrebno ceno javnega in zasebnega popolnoma izenačiti, če naj bi ljudje imeli "izbiro". Natanko tako. Ker država plača le del stroškov, so zasebne šole prisiljene uvesti šolnine in to je problem, ker kljub določenim socialnim pomočem nekaterim niso dostopne. > Potem je ločnica… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj

@Anonimni, Lahko da ne razumem najbolje vendar glede na naslednje: "… te moti, če država otroku tvojega soseda plača šolanje v tebi neljubi privatni šoli, namesto šolanja v tebi ljubi javni šoli (pod pogojem, da obe šoli enako staneta državo, ter obe šoli zagotavljata predpisano vsebino in kakovost izobraževanja).", bi vprašal, če obe šoli staneta državo enako, v čemu je potem razlika med privatno in javno šolo? V čem se kaže "privatnost" privatne šole?

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

S stališča države je razlika med privatno in državno šolo v tem, da pri državni šoli država nastopa kot izvajalec izobraževalnega procesa, ki za zagotavljanje storitve "investira" v izgradnjo infrastrukture (kar država praviloma počne zelo potratno), ter vodenje zavoda (kar utegne biti tarča aktualne politike), medtem ko pri privatni šoli pač kupi storitev na trgu, skladno z željami uporabnikov in nekimi objektivnimi omejitvami glede cene in kakovosti storitve. S stališča uporabnikov je pa razlika v tem, da ima uporabnik možnost izbire alternativnih pristopov pri vzgoji in izobraževanju otrok, možnost vključevanja dodatnih vsebin, ki bi v javni šoli utegnile biti ustavno… Beri dalje »

Jana Javornik
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Z dodatkom, da so (bili) slovenski vrtci večinoma zgrajeni s samoprispevki. Torej že takrat iz zasebnega žepa. Za šole podatka na žalost nimam.

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Kot je že Jana Javornik opozorila glede vrtcev, bi sam samo še dodal, da Slovenija ima (zelo) dobro razvito mrežo javnega šolstva. Moje mnenje je, da se šolstva ne sme obravnavati, kot strošek države, temveč kot eden njenih ključnih (ideoloških) aparatov. Če pa se že gremo tvoje logike, potem pa predlagam da tudi represivni aparat predamo zasebnikom in bo država zgolj najemala njihove storitve.? Sicer pa je za mene ključno vprašanje, kaj učimo nove generacije. S tem pa pridemo, do tvoje, po meni, zelo problematične trditve, da bi takšen sistem omogočil uporabnikom izbiro takšnih vsebin pri vzgoji in izobraževanju otrok,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Šolstvo kot eden ključnih ideoloških aparatov države?! U, piz**, a taki pedofili še vedno obstajajo? Taki, ki bi s svojo ideologijo posiljevali moje otroke? Dobro, vsak ima pravico do svojega mnenja. Pravzaprav želja po posiljevanju še ni kaznivo dejanje, tako da lahko rečem samo to, da se očitno že v osnovnih predpostavkah razlikujemo. Po mojem mnenju se država (oz. oblast) nima kaj vtikati v ideologijo oz. svetovni nazor, v kateri vzgajam svoje otroke. Zato država ne sme vzdrževati nobenega ideološkega aparata. Kdor to trdi (pa četudi se sklicuje na Althusserja), se je rodil kakšnih petdeset let prepozno. Kdor hoče vplivati… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Razmišljal sem ali sploh odgovoriti, mislim da je vendarle potrebno. Omenjanje posiljevanja otrok v zgornjem primeru je povsem deplasirano. Tudi zato, ker v enem od naslednjih stavkov ugotoviš, da tudi sam to počneš svojim otrokom, vzgajaš jih v duhu neke ideologije oziroma svetovnega nazora. Ideologija ni enako mnenje. Praviš, da se država (oz. oblast) – mogoče bi bilo dobro, da opredelimo o čemu tu sploh govorimo – nima "kaj vtikati v ideologijo oz. svetovni nazor, v kateri vzgajam svoje otroke". Tudi če je vzgoja rasistična, nacistična, stalinistična, versko fundamentalistična, šovinistična …? Od kje ti sploh ideja, da kogar koli pozivam,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Tvoj prvi argument je smešen. Mimogrede, jaz tudi s svojo ženo seksam, pa to ni niti posilstvo, niti ne prešuštvo, ker je sporazumno in znotraj zakonske zveze. Če bi pa ti seksal z njo, bi bilo to vsaj prešuštvo, v primeru njenega nestrinjanja pa tudi posilstvo. Otrokom pač mora nekdo v okviru vzgojnega procesa dati nek svetovni nazor, vrednote, … In kdo je bolj upravičen do tega kot njegovi starši? Sicer pa tudi starši nimajo absolutne oblasti nad tem, saj je čisto normalno, da otrok vidi zglede tudi od zunaj. Ampak vsaj primarno usmeritev pa menda lahko prispevajo starši in… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Anonimni, izobraževanja in vzgoje ne moreš primerjati s spolnim vedenjem tebe in tvoje žene.Eno je stvar, ki se dejansko tiče zgolj vaju, eno ima pa nujno širši družbeni vpliv – zgornja formulacija velja zgolj "površinsko", seveda je moč tudi vajino spolnost obravnavati (tudi) kot produkt družbenega oziroma kulture, ampak … Si se kdaj vprašal zakaj "situacijo", v kateri bi jaz spolno občeval s tvojo ženo, imenuješ prešuštvo? Od kje to? Zakaj se nam zdi takšno početje naših partnerjev nedopustno, tako da imamo celo izraze od vljudnejših do vulgarnejših (kurba-ir)? Si se kdaj vprašal kako bi bilo, če bi se rojevali… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Izbira svetovnega nazora, v katerem bo vzgajan otrok, se tiče samo njegovih staršev oz. skrbnika vse dokler ta svetovni nazor ni v nasprotju s splošnim družbenim redom in moralo, ki je definiran z zakonodajo. Pika. Seveda so mi znani razni družbeni sistemi, tako glede spolnih partnerjev, kot glede skrbi za otroke. Vendar mi smo v Sloveniji, kjer je najvišji pravni akt Ustava RS. In ta me drugim zagotavlja: "Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.". Torej, roke stran od mojih otrok! Svetovni nazor ni toliko stvar znanja, kot stvar prepričanja. Zato… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Meni je ta, ji bom rekel (neo)liberlana retorika, na nek način dober primer shizofrene situacije. Država ven, država not. Kdaj not, kdaj ven bo pa določal – kdo? – svobodni trg, etični subjekti (igralci) na trgu – kateri imajo že v izhodišu enake možnosti !??? – svobodomiselni državljani in pa seveda ideologi te nasploh svobodnjaške ideologije. In to isto stanje (ideologijo) je, če želiš da se ohranja, nujno potrebno prenesti tudi na izobraževanje in vzgojo, katera se vrši prek staršev, okolja (prijatelji), šole. In imamo znova svobodno šolstvo, etične … in pa seveda ideologe te nasploh svobodnjaške ideolgije. Rezultat je… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

> Ves čas imam na sumu, da misliš, da ne dopuščam, da bi starši vzgajali svoje otroke in da naj to izrecno počne država, kar seveda ni res in sem to verjetno jasno povedal z omenjanjem pomembnih aparatov države. Ja, to imam na sumu. Povem mi kako si ti predstavljaš recimo molitev pred začetkom pouka v javnih šolah. Mar do tega nimajo pravice tisti, ki to hočejo? Zakaj bi jim ti to odrekel? Pa tudi ne vem kako si ti predstavljaš sprego staršev in države pri oblikovanju ideološkega aparata države. Domnevam, da naj bi bil ta aparat eden za vse,… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Anonimni, koncept v/o katerem sam razmišljam ne vključuje molitev v javnih šolah, kakor tudi ne petja himen, kakor tudi ne New age pristopov in še marsikaj drugega ne. Mislim da v javno šolstvo sodi izključno ateistična (tu ne mislim na vulgarni ateizem) kozmologija, katero v naši kulturi popiše znanost – to bi sicer moral bolje utemeljiti ampak format ne dopušča. S tem bi tudi zaključil z debato o kozmologiji, ki jo popisujejo religije v naši kulturi. Glede "sprege" te naprošam, da me pravilno citiraš. Glede skupnega si jaz, razen nekaj drobnarij (žene :), hiše, avta), skoraj ne znam zamisliti tistega,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Ne vem kaj si ti predstavljaš pod pojmom ateizem. Če ateizem zate pomeni nobenih eksplicitnih trditev glede (ne)obstoja česarkoli nadnaravnega, se s tvojim prvim odstavkom strinjam. Ča pa ateizem zate pomeni zanikanje vsega nadnaravnega, se s tako pozicijo v javnih šolah žal ne morem strinjati. Ne glede na tvojo definicijo ateizma pa mi nikakor ni jasno, zakaj bi ti rad drugim bodisi preprečil kakršnokoli alternativo tistemu iz prvega odstavka, ali pa jih vsaj finančno kaznoval. Daj mi prosim to enkrat odgovori. Glede "sprege" mi itak ni jasno kako točno si tisto predstavljaš, zato tudi ne vam kaj te moti pri… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Ekonomska fakulteta UL tudi ni izglasovala stavke zaradi prejhnega stevila glasovalcev.

Menda vlada že odpoveduje uradno sodelovanje Slovenije v EU FP7 projektih (Policy Support programi).

Jana Javornik
8 - št. let nazaj

Ad AnonimniXY: Tvoja izhodišča ponujajo številne možnosti nadaljnje razprave in pogosto osvetlijo kako sivo pego ali pomanjkljivo argumentacijo. A osebne diskreditacije in nastopi "ad personam" (ad Problem zgoraj) so nesprejemljivi.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

Ko si nekdo jemlje pravico, da bo svojo ideologijo vsiljeval mojim otrokom!? Ej, to je pa preveč! Smo preživeli stoletja, ko je imela ena religija monopol nad ideoogijo v šoli. Smo preživeli petdeset let, ko je imela ena politična opcija monopol nad ideologijo v šolo. Oboje je bila katastrofa! Ko nekdo hoče kaj takega oživljati, ga pač ne morem več jemati resno. Lahko samo še čakam, da bo predlagal, da naj bi nek centralni organ v državi (po možnosti pod njegovim vodstvom) odločal o tem kdo lahko s kom seksa. Prav daleč od tega ni v svojem razmišljanju.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

Mimo teme. Potem se strinjaš, da imajo "otroci", ko odrastejo, pravico živeti spolno življenje, kakršnega želijo. Hočem reči, bi podpiral svojega sina (ali hčer), ki bi ti povedal, da rad spi s pripadniki istega posla? Državna šola bolj ali manj pravi: it's ok. Pa reciva, da bi hodil na škofijsko gimnazijo. A bi ga javno podprl, če bi se mu počela "ideološka krivica"?

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

Spola, ne posla…