Ne glede na vašo usmeritev bi vam bil hvaležen za odgovor na naslednja vprašanja, pri čemer prosim navedite, ali ste naravoslovec ali družboslovec:
(1) Se vam zdi, da je družboslovcev preveč, premalo ali ravno prav?
(1)(i) Se vam zdi, da je preveč/premalo/ravno prav študentov na družboslovnih fakultetah?
(1)(ii) Se vam zdi, da je preveč ali premalo študentov na določenih družboslovnih fakultetah? Če da, katerih?(2) Se vam zdi, da je naravoslovcev preveč, premalo ali ravno prav?
(2)(i) Se vam zdi, da je preveč/premalo/ravno prav študentov na naravoslovnih fakultetah?
(2)(ii) Se vam zdi, da je preveč ali premalo študentov na določenih naravoslovnih fakultetah? Če da, katerih?
Kot rečeno, prosim navedite, ali ste naravoslovec ali družboslovec, lahko pa tudi podrobnejšo usmeritev izobrazbe.
1- prevec
1i – prevec
1ii – prevec (ekonomska (ja, stejem jo k druzboslovnim), FDV)
2 – premalo
2i – premalo
2ii – premalo (matematika, fizika, tehnicne vede), prevec (biologija, biotehnologija)
naravoslovec
Pri tem gre zgolj za pragmaticno oceno (in ne ideolosko), trenutno namrec veliko mojih kolegov isce sluzbe. naravoslovci in tehniki jih dobijo brez vecjih tezav, medtem ko druzboslovci ne.
1: preveč
1i: preveč
1ii: preveč na FDV, Ekonomski fakulteti in raznoranih upravno-organizacijskih fakultetah in visokih šolah;
2: ravno prav
2i: ravno prav
2ii: zdi se mi, da je na naravoslovnih fakultetah študentov nekako ravno dovolj, glede na to, koliko diplomirancev lahko sprejme trg. Tako, kot na leto ne potrebujemo 80 sociologov, najbrž tudi 80 diplomiranih matematikov ne. Problem se mi zdi predvsem neusklajenost vpisa na fakultete s potrebami trga delovne sile. To se boleče očitno kaže ravno v družboslovju.
družboslovka (sociologija na FDV)
Morda za spoštovane "preveč družboslovja" komentatorje en podatek.
Od 46.500 študentov UL je t.i. "družboslovnih" 12.766, torej 27%.
(Če kot "družboslovne" fakultete štejemo EF, FDV, FF, ter pravno in teološko fakulteto)
Če to makimalno raztegnemo še na vse umetniške akademije, arhitekturo, fakulteto za socialno delo in fakulteto za upravo, dobimo številko 16952, kar predstavlja 36% vpisanih študentov UL.
Študenti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja mednarodne standardne klasifikacije ISCED 97 vir:stat.si
Prvi stolpec leto
Drugi – Umetnost in humanistika
Tretji – Znanost, matematika in računalništvo
Cetrti – Tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo
2004 8.559 6.029 17.753
2005 8.596 6.241 17.962
2006 9.022 6.446 19.374
2007 9.365 6.827 20.952
2008 9.341 7.066 21.787
2009 9.566 7.685 21.734
Analiz zaposljivosti je relativno malo, pred časom sem Lejlo prosil, če se pozanima, kot dva glavna strokovna vira se omenja ti dve študiji:
HEGESCO – http://www.eurydice.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1791:slovenski-visokoolski-diplomanti-s-perspektive-trga-delovne-sile&catid=103:tema-meseca&Itemid=355
Študija Roka Straška v okviru crpa Konkurenčnost Slovenije – http://www.eurydice.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1791:slovenski-visokoolski-diplomanti-s-perspektive-trga-delovne-sile&catid=103:tema-meseca&Itemid=355
Luka, podatek je zanimiv, a ni ključnega pomena: – eno je razmerje v absolutnih številkah (čeprav izraženo v odstotkih vseh študentov), drugo pa relativna zastopanost glede na potrebe po posameznem kadru (čeprav bi bilo npr. študentov akademije za glasbo le 2 % vseh študentov, bi jih bilo nemara še vedno krepko preveč glede na potrebe in smiselno količino diplomiranih glasbenikov); – eno je merjenje s kvantificiranimi podatki, drugo pa občutek na podlagi splošnejših vtisov in izkušenj s posameznimi izobrazbenimi profili. Vsekakor drži, da mene zanimata drugi dve možnosti, splošnejši občutek glede na koristnost in želeno številčnost posameznih profilov. Pa tudi… Beri dalje »
Ce bi bile uvedene solnine tega vprasanja sploh ne bi imelo smisla postavljati. Naj se vsak odloci, kaj zeli studirati in ali je za to pripravljen placati dano ceno (oz. pretehtati ali so moznosti za prezivljanje s pridobljenim znanjem dovolj velike).
V ZDA je mnogo ljudi, ki so v mladosti studirali "liberal arts", nato pa se brez grenkobe po koncanem solanju se izsolali za sluzenje denarja – IT in podobno. Pri nas pa nasprotno ob koncanem studiju se vedno pricakujemo, da nas pricaka sluzba iz tega "kar nas zanima"…
Sem hibrid med naravoslovcem in družboslovcem.Menim da je običajno počelo debate preuranjeno, stereotipno, puhlo in enoplastno argumentiranje naravoslovcev o nikakršni vrednosti družboslovja. O družbenem bremenu, ki ga mora njihov produktivni tabor plačevati zanj. Skoraj enako so za to odgovorni družboslovni apologeti, ki skušajo argumentirat vlogo svoje panoge nedovzetnemu občinstvu. Debata je neproduktivna, ker ne obravnava problema, tako se družboslovci vključijo v debato, kjer morajo utemeljevati strokovnost svoje stroke. Namreč ideološko obstaja korelacija, med količino študentov in delovnimi mesti. Za 40 diplomantov sociologije, mora obstajati toliko delovnih mest. Maksime tipa: ”Uči se Janko, da boš imel dobro službo”. Seveda, Janko se… Beri dalje »
Absolutno, odgovornost je na posamezniku. Edini problem je lahko v asimetricni ponudbi informacij. V ZDA se tako ravno odvija debata o tem, kako marsikatere pravne fakultete "frizirajo" podatke o zaposljivosti svojih diplomantov (tako da recimo za mesec dni zaposlijo tiste, ki jim ni uspelo najti sluzbe do marca, aprila naslednje leto, ko je rez za statistiko o procentu studentov, ki so nasli delo. Posebna zgodba so tudi stipendije "za nadarjene", ki jih na nekaterih solah dobi vec kot polovica studentov, a jo potem izgubijo, saj je prag za potrebno oceno postavljen previsoko…). Torej, ce izzvzamemo te trike (ki jih seveda… Beri dalje »
Jure, da ne boš prestrašil morebitnih ambcioznih slovenskih študentov prava v iskanju podiplomskega študija v ZDA: omenjeni problem je v veliki meri posledica konkurence 200 različnih fakultet in v večji meri prisoten predvsem na slabših fakultetah (zlasti tistih tako imenovanega četrtega ranga), ki si želijo dvigniti formalno izmerjeno oceno fakultete na lestvici US News & World Report, po kateri se meri prestiž posamezne univerze oziroma fakultete. To ne pomeni, da kakšnega poskusa "olepševanja resnice" ne bi bilo tudi na kaki boljši fakulteti (spomnim se denimo članka, ki je omenjal tovrstne poteze glede zaposljivosti na Georgetownu), a najboljše fakultete tega ne… Beri dalje »
Matej, tvoje vprašanje je zastavljeno tako, da na nek način spodbuja napačne odgovore. (Če smem biti blago zatežen 🙂 Kdo so "družboslovci" in kdo "ne-družboslovci"? Kje so humanisti? Pa študenti jezikov? In kaj je z bodočimi učitelji? So res vsi v tako podobnem položaju na trgu dela, da jih lahko obravnavamo kot eno kategorijo? Zato sem kritičen do tvojega vprašanja, saj je kategorično napačno zastavljeno in implicira napačne odgovore. Kot npr. pri komentarju št. 2, ki govori o presežku "raznoraznih upravno-organizacijskih fakultet" (katerih? nekateri upravni profili so ravno v tem trenutku med najbolj deficitarnimi poklici … itd.) Prava procedura tega… Beri dalje »
Luka, (1) se absolutno strinjam, da je tvoj pomislek neizogibni del razprave – kot pravnik se denimo dobro zavedam "ujetosti" med družboslovje in humanistiko in verjetno se marsikateri podoben pomislek najde tudi v naravoslovju (ali je treba ločevati med fizikalnimi vedami in "vedami o življenju", kam (potemtakem) sodijo tehniške in tehnološke vede, ali pa denimo medicina, itd.); (2) a se zato še zdaleč ne strinjam, da bi bila postavljena vprašanja posledično napačna oziroma brez smisla; tako družboslovje kot naravoslovje sta običajni in smiselni poenostavitvi dveh večjih skupin med seboj do določene mere na enak način različnih znanosti oziroma ved (tako… Beri dalje »
@Matej: seveda, Harvardu in ostali združbi ni potrebno frizirati številk. In slovenskim bodočim harvardovcem se ni potrebno bati, da kupujejo mačka v žaklju. Ampak večina ljudi ne pristane na Ivy League šoli. In zanje je naslednja zgodba in NYTimes še kako relevantna : But improbably enough, law schools have concluded that life for newly minted grads is getting sweeter, at least by one crucial measure. In 1997, when U.S. News first published a statistic called “graduates known to be employed nine months after graduation,” law schools reported an average employment rate of 84 percent. In the most recent U.S. News… Beri dalje »
Jure, ja, zgodbe res niso prijetne. Kot rečeno, za tiste slovenske študente, ki zberejo in pogum in po možnosti še štipendije (kar že po definiciji pomeni, da so odlični) za študij na ameriških fakultetah, to praviloma ni problem, ker razmišljajo le o najboljših fakultetah.
Da je pod "površjem" kar nekaj zaslužkarskih prevar v izobraževalnem "poslu", pa nemara drži za skoraj vsak košček Zemlje, od ZDA do Bosne in vmes. In očitno so v ZDA v tem pogledu posebno poglavje prav pravne šole…
@Jure Zupan
Tudi za Ivy Leagueovce očitno svet ni najbolj rožnat:
http://www.thenation.com/print/article/160410/faulty-towers-crisis-higher-education
Nikogar ne rabimo, tudi ljudi ne.