Sprejemni izpit za študij prava?

    Po tisti izpred nekaj tednov je danes kot IUS kolumna objavljen drugi zapis iz neformalne trilogije o izbiranju ustreznih študentov za študij prava. Ona prva kolumna je bila med študenti in diplomiranimi pravniki baje dokaj brana in lepo sprejeta – me zanima, kako bo s to, ki je po mojem mnenju njena logična izpeljava.

    Samo kolumno si lahko preberete na spletni strani, kjer je objavljena. Tu pa za bonus ponujam še eno vprašanje (ki bo čez nekaj dni dobilo še moj komentar):

    Zdravstvena klinika ima zaposlenih pet zdravnikov – doktorje Alberta, Burnsovo, Calogera, Defeo in Evansovo. Državno zdravniško društvo sponzorira natančno pet konferenc, ki se jih udeležujejo zdravniki klinike, a v skladu z naslednjimi pogoji:

    Če se konference udeleži dr. Albert, potem se je ne udeleži dr. Defeo.
    Če se konference udeleži dr. Burnsova, potem se je udeleži še bodisi dr. Calogero bodisi dr. Defeo, a ne oba.
    Če se konference udeleži dr. Calogero, potem se je ne udeleži dr. Evansova.
    Če se konference udeleži dr. Evansova, potem se je udeleži še bodisi dr. Albert bodisi dr. Burnsova, a ne oba.

    Vprašanje:
    Če se dr. Burnsova udeleži ene od konferenc, katera od naslednjih možnosti bi lahko bila popoln in točen seznam drugih članov klinike, ki se prav tako udeležijo te konference?

    (A) dr. Albert in dr. Defeo
    (B) dr. Albert in dr. Evansova
    (C) dr. Calogero in dr. Defeo
    (D) dr. Defeo
    (E) dr. Evans

    Vsi odgovori in drugi odzivi na vsebino kolumne so seveda, kot običajno, dobrodošli med komentarji.

    2 KOMENTARJI

    1. Zanimivo pri debati o sprejemcih za pravo je, ali obstaja (npr. v ZDA) kakršnakoli primerjava med omejevanjem vpisa s sprejemci in s preprostim upoštevanjem SAT scores (kar je recimo enakovredno naši maturi). Torej, ali so konkretni sprejemci "dokazano" dobro sito in se da z njimi primernost študentov oceniti bolje kot z maturo.

      Primerjava z našimi umetnostnimi fakultetami je seveda povsem na mestu, ampak o njihovih sprejemcih mi ljudje do sedaj niso znali povedati nič lepega (ne tisti, ki so prišli naprej, in ne poraženci). Če pa pogledamo nizko kvaliteto slovenskem akademske umetnosti (npr. film), se je morda primerno vprašati ali je celo v primerih umetnostnih fakultet sistem sprejemcev v trenutni obliki sploh primeren?

    2. V ZDA se kar dosti ukvarjajo s tem, kako dober napovednik učnega uspeha je LSAT, pa niti ne toliko v primerjavi s SAT, ampak v primerjavi z izpitnim povprečjem pri predhodnem študiju. Nekaj informacij (ki so cepljene z bolj ali manj naklonjeno držo) je na voljo tukaj (odgovor na 5. vprašanje in povezave v njem), še en članek tukaj.

      Eden od problemov, ki ga nemara ima vsaka od metod merjenja vpliva, je ta, da lahko meri zgolj uspeh tistih, ki so že "uspeli" – ki so bili sprejeti na študij. Če bi res želeli izmeriti, ali so bile generacije študentov prava s sprejemnimi izpiti boljše od tistih brez njega, bi potrebovali vzporedni vesolji in v enem vpisovati študente na podlagi sprejemnega izpita (sicer še vedno v kombinaciji z učnim uspehom), v drugem pa zgolj na podlagi učnega uspeha.

      Vseeno bi nekaj statističnih podatkov lahko pridobili – denimo, če bi primerjali razvrstitveno lestvico študentov na podlagi rezultata na sprejemnem izpitu (ali sedaj maturi) s študijskim uspehom teh študentov v prvem letniku, pa potem njihovo študijsko potjo do četrtega letnika (kolikokrat so denimo opravljali posamezne izpite) in končnim povprečjem. Potem bi lahko videli – ne na ravni posameznikov, ampak skupine – ali obstaja vidna korelacija. To bi zahtevalo veliko dela, a če bi se (in gotovo bi se) dalo izvesti brez nevarnosti za varstvo osebnih podatkov, bi bilo morda poučno.

      Končno pa: sam ne morem ocenjevati stanja na umetnostnih fakultetah, a za Pravno fakulteto se mi zdi, da so bile izkušnje s sprejemnimi izpiti pozitivne za obe strani (vsekakor za profesorsko, nemara tudi za študentsko onih generacij). Morda je to delno povezano tudi s samo naravo sprejemnih izpitov oziroma tem, koliko so lahko vodeni in ocenjeni objektivno, koliko pa – neizogibno – zgolj subjektivno. LSAT je enak za veliko število študentov in se oceni po tabeli, enako pa je bilo bolj ali manj tudi z našim.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.