V zgodovini je bilo že veliko poskusov, da bi zbrali in uredili celotno znanje človeštva. Skoraj vsaka civilizacija je v obdobju svojega največjega razcveta poskušala zbrati najboljše učenjake z vseh koncev sveta in njim nuditi primerno okolje, da so lahko nemoteno delali. Prosvetljeni vladarji so ustvarjali velike korpuse znanja, brez katerih se bi marsikatero pomembno odkritje izgubilo in pozabilo v kaotičnih obdobjih zgodovine.

Korpusi znanja

Skupna značilnost vseh preteklih korpusov znanja je bila, da so jih izdelovali strokovnjaki. Vse od antike naprej so enciklopedične preglede pisali posamezniki ali manjše strnjene skupine učenjakov, ki so podrobno poznali večino literature in imeli dobre preglede nad takratnim znanjem. Rimski učenjak Plinij starejši je recimo leta 77 n. š. izdal enciklopedični pregled večine takratnega znanja o naravoslovju. Njegova enciklopedija je bila več kot tisoč let temeljni vir vseh učenjakov, ki so se zanimali za delovanje in zgradbo narave.

Zanimivo vprašanje je, kako danes, v začetku enaindvajsetega stoletja, čim bolj učinkovito graditi sodobni korpus znanja. Informacij je namreč danes toliko, da jih nikakor ne more niti približno zajeti in preučiti še tako genialni posameznik ali manjša skupina sposobnih učenjakov. Mnoga gesla v knjižnih enciklopedijah zastarajo že med potjo iz uredništva v tiskarno, saj se informacije danes izmenjujejo veliko hitreje, kot so se kdajkoli v zgodovini.

Radikalna ideja

Izvrstno idejo, kako zgraditi sodobno enciklopedijo in vsem ljudem omogočiti prost dostop do znanja, je imel leta 2000 ameriški borzni mešetar Jimmy Wales. Navdušila ga je ugotovitev, kako dobre računalniške programe lahko izdelajo le preko interneta povezane skupine »nedeljskih« programerjev. Nekaj zelo razširjenih in prosto dostopnih programov, med katerimi je verjetno najbolj znan operacijski sistem Linux, so ustvarili ljubiteljski programerji z vsega sveta v svojem prostem času. Walesu se je porodila ideja, da bi s pomočjo enakega pristopa, kot ga uporabljajo ljubiteljski programerji, zgradil enciklopedijo.

Priredil je že obstoječi programski sistem Wiki, ki omogoča vsakomur, da zelo preprosto spreminja besedilo na internetni strani, ki jo trenutno pregleduje. (Wiki je okrajšava za pridevnik v jeziku havajskih domačinov, ki pomeni hitro.) Wales je tako ustvaril prve zametke Wikipedije, ki je v nekaj letih postala ena od najbolj obiskanih strani na vsem internetu.

Bistvo Wikipedije je, da jo lahko ureja in dopolnjuje kdorkoli. Tudi prijaviti se ni treba, le klikneš na gumb »uredi« in že lahko spreminjaš geslo v enciklopediji, ki si ga ravnokar prebiral. To je zelo radikalna ideja in kar težko je verjeti, da bi lahko na ta način ustvarili univerzalni korpus celotnega znanja človeštva, kar je bil ves čas Walesov temeljni cilj.

Kdo so pisci in uredniki?

Uporabniki lahko spremenijo skoraj katero koli stran v Wikipediji, vendar se njihovi popravki beležijo, tako da lahko drugi uporabniki sproti preverjajo, če so spremembe in dodatki dobrodošli. Celotni sistem temelji na tako imenovani »kulturi zaupanja«. Članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno in nevtralno. Wikipedisti so razvili tudi dokaj zapleten demokratični sistem pravil in smernic, med katerimi so ključne vrednote: nevtralnost, nepristranskost, citiranje virov in kulturnost. Najširše podprto pravilo v skupnosti pa se glasi: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja, jih zanemarite in sledite svojim pogledom.«

Pred kratkim je Jimmy Wales razkril informacijo, da je manj kot odstotek vseh piscev, kar znese nekaj več kot šeststo ljudi, vneslo več kot petdeset odstotkov vseh sprememb v enciklopedijo. Wales pravi: »Eno od pomembnejših zmotnih prepričanj o Wikipediji je, da jo ustvarja milijon ljudi, med katerimi vsak prispeva po en stavek in čudežno se rodi nekaj uporabnega. Dejansko omogoča delovanje enciklopedije skupnost zanesenjakov, ki si neprestano izmenjujejo e-pošto in se pogovarjajo o novih vnosih ter sodijo, ali je posamezni novi vnos primeren ali ni.«

V zgolj petih letih obstoja projekta, je bilo ustvarjeno neverjetno delo: 3,5 milijonov gesel v več kot 200 različnih jezikih. Angleška Wikipedija ima danes več kot 5 milijonov besed, kar je dvakrat več kot Britannica. Za distribucijo Wikipedije skrbi 150 strežnikov razporejenih po različnih delih sveta. Največ jih je na Floridi, nekaj pa tudi v Južni Koreji, Amsterdamu in Parizu. Pri celotnem projektu pa so zaposleni samo trije: glavni programer in dve tajnici. Vsi ostali, vključno z ustanoviteljem Jimmyjem Walesom so prostovoljci, ki delajo enciklopedijo v svojem prostem času za hobi.

Težave odprtega dostopa

Ključni problem, ki od ustanovitve Wikipedije muči Jimmyja Walesa, je, kako dati vsem ljudem enake možnosti za sodelovanje pri ustvarjanju enciklopedije, hkrati pa poskrbeti, da bi bile informacije v enciklopediji kar se da zanesljive. Pisce bi lahko rangirali ali kako drugače razločevali po kvaliteti pisanja, vendar so kmalu ugotovili, da je lahko nekdo recimo zelo dober v biologiji in o tej vedi piše izvrstne članke, a je dokaj pristranski recimo pri zgodovinskih temah.

V medijih so Wikipedijo veliko omenjali in napadali pred dobrim letom, ko je nekdo v geslo o uglednem ameriškem novinarju, politiku in Kennedyjevem pomočniku Johnu Seigenthalerju dodal nekaj izmišljenih pikantnosti. Nekaj resničnim podatkom iz življenja je dodal še, stavke kot je naslednji: »Kratek čas so ga sumili, da je bil neposredno vpleten v atentat na Johna in Bobbyja Kennedyja. Ničesar niso nikoli dokazali.« Stran je bila objavljena v enciklopediji celih 132 dni, poreden je nekdo opazil napake in jih sporočil Seigenthalerju.

Takšnih zlonamernih vnosov bi pri odprtem sistemu delovanja enciklopedije pričakovali seveda veliko, a zares niso takšen problem. Nekaj najbolj izpostavljenih tematik in osebnosti so sicer zaklenili, kar pomeni, da objave novih vnosov pri teh geslih odobrijo administratorji Wikipedije, ki so si znotraj skupnosti piscev prislužili večji ugled in imajo zato več pooblastil. V slovenski Wikipediji so tako zaklenjena gesla pomembnejših politikov.

Primerjava Wikipedije in Britannice

Revija Nature je 15. decembra 2005 objavila zanimivo študijo, v kateri je s pomočjo svojih recenzentov preverjala naključno izbrana gesla o istih temah iz Wikepedije in iz Britannice. Presenetljivo sta bili po mnenju recenzentov obe enciklopediji zelo izenačeni. Napake so bile približno enako porazdeljene na obe enciklopediji, čeprav velja ena za najbolj ugledno zbirko znanja v celotni zgodovini človeštva, druga pa je rezultat popoldanskega hobija več tisoč večinoma anonimnih uporabnikov interneta.

Britannica se je seveda uprla in napadla revijo Nature, da je bila primerjava pristranska (odziv Britannice – pdf). Ker je bila primerjava obeh enciklopedij deležna velike medijske pozornosti, so pri Britannici kot odziv objavili velike oglase v pomembnih svetovnih časopisih, kjer so poskušali omajati verodostojnost recenzentske primerjave. A revija Nature ni popustila pod pritiski. Primerjalne raziskave ne želi umakniti in vztraja, da je metodologija povsem primerna in da recenzenti niso vedeli, članek iz katere enciklopedije so dobili v pregled (Nature odgovarja – pdf).

Vizija

Wikipediji seveda takšni medijski odzivi samo koristijo in večajo njeno popularnost med uporabniki interneta. Moč odprte enciklopedije je predvsem v hitrosti posodabljanja in množici različnih pogledov, ki jih združujejo gesla. Če potrebujete hiter in ažuren vpogled v neko konkretno področje znanja, je danes gotovo najboljši naslov prav Wikipedija. Seveda pa morate biti ob branju Wikipedije zmeraj pozorni na to, da so lahko objavljene informacije tudi napačne, a to je lahko za napredek znanja samo koristno. Zelo slabo je namreč, če kakemu viru preveč zaupamo, saj ni nihče nezmotljiv.

Jimmy Wales je danes predsednik neprofitne Wikimedia Foundation, ki nudi podporo za delovanje in distribucijo Wikipedije in sorodnih projektov. Pravi, da je njegov cilj zgraditi največji arhiv znanja. Internet, wiki sistem urejanja strani in druge tehnike so zanj le sredstva, ki omogočajo najlažje doseči ta cilj. Veliko razmišlja, kako bi lahko zgradil podoben sistem zbiranja znanja tudi za druga področja, kot je recimo glasba. Nekaj manjših projektov so v preteklih letih že odcepili od enciklopedije, kar se ponavadi zgodi, ko se namnožijo podatki, ki niso bistveni del enciklopedije. Tako delujejo že posebni projekti za slovarje, citate, slike, učbenike in knjige.

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.