Vse o popolnem Sončevem mrku 11. avgusta 1999

    V sodobnem civiliziranem življenju se zavemo elementarnih sil le še v primeru naravnih katastrof. Letos pa nam narava pripravlja čudovito predstavo, ki se nam bo vtisnila v spomin za vse življenje. 11. avgusta bomo v Evropi priča popolnemu Sončevemu mrku – redkemu in veličastnemu naravnemu dogodku. Od zadnjega popolnega mrka, ki smo ga lahko videli na naši celini, so minila že skoraj štiri desetletja. Na naslednjega bomo morali počakati do septembra 2081. Kdor se ne bo zadovoljil z opazovanjem delnega mrka izpred domačega praga, mora vedeti, kam naj se napoti, da bo užival v čim daljšem popolnem mrku in – kar je še pomembneje – da bo verjetnost jasnega neba čim večja. V prispevku podrobneje opisujemo pot Lunine sence po Evropi in Bližnjem vzhodu ter obete za jasno nebo vzdolž poti popolnega mrka. Preberite in premislite, končno odločitev pa preložite na dneve pred mrkom!

    Kje in kdaj?

    Potovanje Lunine sence po Zemljini obli se bo začelo v trenutku, ko se bo dotaknila Zemlje na severu Atlantskega oceana, okoli 700 kilometrov vzhodno od New Yorka. V zelo ozkem in redko naseljenem pasu, ki teče čez Novo Fundlandijo in Labrador, bodo lahko opazovali, kako bo vzšlo delno zakrito Sonce (magnituda mrka med 0,9 in 0,6). Velika bližina večjih letališč v Združenih državah daje možnosti za jutranji ogled popolnega mrka z letala. Podobne polete so z velikim uspehom organizirali tudi pri prejšnjih mrkih. Vendar pa večina ljudi dogodek raje opazuje s trdnih tal! Prvo priložnost za to bomo imeli, ko bo senca preplavala Atlantik in dosegla jugozahodno obalo Anglije. Na njeni poti ležita Cornwall in Devon. Land’s End stoji prav na sredini pasu, kjer bo dopoldanski popolni mrk (sredina mrka ob 1 Oh 11 m UT oziroma ob 11 h 11 m po lokalnem času) trajal dve minuti. Od večjih mest bo tema zajela Plymouth in Torbay.

    mrk_kjekdaj
    Za natančnejši zemljevid (403 kB) klikni na sliko!

    Senca bo hitro prepotovala Rokavski preliv (njena hitrost je skoraj 3000 kilometrov na uro!) in dosegla kontinentalno Evropo na francoski normandijski obali. Pot potem te
    če preko francoskega podeželja, pri čemer gre južna meja komaj 30 kilometrov severno od Pariza. Parižani bodo lahko uživali delni mrk z magnitudo 0,992, pri kateri je pokritega 99,4 odstotka Sončevega površja (magnituda nam pove, kolikšen del premera Sonca je prekritega z Luno). Senca bo nadaljevala pot proti vzhodu čez pokrajino Šampanja ter švignila čez južno Belgijo in Luksemburg. Mesto Luksemburg se bo za trenutek znašlo v temi (severna meja popolnega mrka), za približno 2 minuti in 15 sekund pa bodo popolni mrk lahko občudovali prebivalci Strasbourga. Senca bo prečkala Ren okrog 10 ure in 30 minut UT (ob 12h 30m po lokalnem času) in se nato zapodila čez južno Nemčijo. Tik ob sredini sence bodo v Stuttgartu priča popolnemu mrku, ki bo trajal 2 minuti in 17 sekund. Tudi skoraj dva milijona prebivalcev Munchna bo lahko uživalo v več kot dve minuti dolgem popolnem mrku, seveda če bo nebo jasno. Pot sence se nato razteza skozi osrednjo gorato Avstrijo. Salzburžani bodo ob 10 uri in 41 minut UT (ob 12h 41m po lokalnem času) doživeli 2 minuti in 20 sekund popolnosti. Senca bo za las zgrešila Dunaj, kjer bo do priča delnemu mrku z magnitudo 0,99. Mi bomo imeli srečo, saj bo južni rob Lunine sence oplazil severovzhodni del Slovenije.
    Z avstrijske Gradiščanske se bo senca spustila na Panonsko nižino. Prebivalci in turisti ob severnem delu Blatnega jezera bodo ob 10 uri in 50 minut UT (ob 12h 50m po lokalnem času) lahko uživali ob popolnem mrku, ki bo trajal 2 minuti in 26 sekund. Severni rob sence bo švignil pod Budimpešto, kjer bodo lahko videli čisto tanek krajec Sonca (magnituda 0,99). Na poti iz Madžarske v Romunijo bo južni rob sence na kratko prekril tudi severno Jugoslavijo. Približno na sredi poti po Romuniji, v bližini kraja Rimnicu Vilcea, bo ob 11. uri, 0 minut in 13 sekund UT (ob 14h Om 13s po lokalnem času) dolžina popolnega mrka najdaljša. Trajal bo 2 minuti in 27 sekund, višina Sonca bo 59 stopinj nad obzorjem, širina sence pa bo 112 kilometrov. Štiri minute kasneje bo tema zajela Bukarešto. Zaradi mednarodnega letališča, ki bo v popolnem mrku, bo Romunija zanimiva za številne opazovalce. Preden bo senca prečkala Črno morje, bo zakrila še severno Bolgarijo. Znani črnomorski letovišči Konstanca (Romunija) in Varna (Bolgarija) ležita tik ob severni oziroma južni meji popolnega mrka.
    Za prelet Črnega morja bo senca potrebovala pičlih 9 minut! Ob 11 uri in 22 minut UT (ob 14h 22m po lokalnem času) bo dosegla severno turško obalo in nadaljevala pot proti jugovzhodu. Ankara leži 150 kilometrov južno od poti, zato bodo od tam priča delnemu mrku z magnitudo 0,967. Večja turška mesta, ki ležijo na poti sence, so Sivas, Elazig in Diyarbakir. Širina sence se začenja počasi zoževati in trajanje popolnega mrka se skozi Irak in Iran skrajša s približno dveh minut na minuto in pol.
    Ko bo senca okrog 12. ure in 21 minut UT (17h 21 m po lokalnem času) vstopila v južni Pakistan, bo popolni mrk na sredini sence trajal že manj kot minuto in pol. Pet milijonov prebivalcev Karačija bo pozno popoldne doživelo popolni mrk za minuto in 13 sekund. V Indiji teče senca južno od Ahmadabada, kjer bo do doživeli delni mrk z magnitudo 0,997. Ko bo senca prečkala indijski podkontinent, bo trajanje popolnosti že krajše od minute, mrk pa bodo videli malo pred Sončevim zahodom. Nazadnje bo senca zaplula po Bengalskem zalivu in zapustila Zemljino površje. Vrnila se bo šele v naslednjem tisočletju, 21. junija 2001.

    Vremenski obeti

    Poznavanje nebesne mehanike nam omogoča, da Sončeve mrke napovedujemo z neverjetno natančnostjo. Šibka točka pa je še vedno nepopolno razumevanje meteorološke fizike. Povedano drugače – da mrk bo, vam lahko stoodstotno zagotovimo, napovedati kraj, kamor naj se odpravite, da bo nebo jasno, pa je sila negotova naloga. Vsekakor pa je ta tema vredna, da jo pozorno pretresemo, saj so ugodni vremenski pogoji bistveni za uspešno opazovanje mrka. Kanadski meteorolog Jay Anderson je za pot popolnega mrka izdelal statistiko povprečne oblačnosti za začetek avgusta. Uporabil je satelitske podatke mednarodnega projekta, ki se ukvarja z opazovanjem klime in oblakov (International Sattelite Cloud Climatology Project). Podatki tega projekta so obdelani in standardizirani tako, da so primerljivi med seboj za ves planet. Površje Zemlje je razdeljeno na 5 krat 5 stopinj velike kvadrate, znotraj katerih določijo povprečno oblačnost za cel kvadrat za določeno obdobje. Andersenove napovedi so torej zelo grobe, saj 5 krat 5 stopinj veliko področje v Evropi zajema Avstrijo, Slovenijo in še pol Italije! Končni rezultat vidimo na diagramu na strani 11. Tako kot vsako statistiko moramo tudi te rezultate jemati previdno. Podatki v modelu veljajo za obsežna območja, zato spremembe vremena na manjših razdaljah niso vidne! S tem v mislih sedaj raziščimo, kakšno vreme se nam obeta na poti mrka.

    Kaj pravijo dolgoletne izkušnje?

    Britansko otočje je že tako ali tako znano kot območje, ki je izpostavljeno spremenljivemu vremenu zaradi severnoatlantskih zahodnih zračnih tokov. Vendar bo Sončev mrk na najbolj sončnem predelu Kraljestva, na višku poletja. Zahodna Evropa ima atlantsko podnebje, za katerega so značilna vlažna poletja s pogostimi obdobji oblačnosti in ploh, saj zahodni vetrovi nad kontinent nenehno prinašajo vlažen atlantski zrak. Vzorec front, ki druga za drugo prihajajo z zahoda, občasno prekine vdor anticiklona z juga, ki je lahko ali pa tudi ne v korist opazovalcem mrka. Če se anticiklon zgradi severno od Azorov ali v zahodni Franciji, potem pogosto za več dni zavlada sončno in suho vreme. Nasprotno pa ciklon ponavadi povzroči, da je nebo sivo in mrko, še posebno, če se njegovo središče zadržuje nad Anglijo. Opazovalci, ki bi si radi mrk ogledali s teh krajev, naj bodo torej pozorni na anticiklone, ki so znanilci jasnega neba. Če jih ne bo, so za opazovanje najbolj primerna obalna področja, kjer obstaja največja verjetnost, da vetrovi razženejo oblake. Ko vse to pretresemo, je možnost za ugodno vreme na dan mrka v južni Angliji in severni Franciji le 45-odstotna.

    mrk_kjekdaj

    Pogostost sončnega vremena počasi narašča skozi Nemčijo in Avstrijo. Ta trend kratko prekine le oblačni krak Alp v južni Nemčiji in osrednji Avstriji. Gorske verige v teh dveh državah so na zahodni strani pogosto prekrite z oblaki. Včasih pa zapihajo južni vetrovi, ki običajno razpršijo oblake in prinesejo sončno in suho vreme na pot mrka. Na splošno lahko trdimo, da pogostost sončnega neba narašča proti vzhodu Evrope, ker vpliv atlantske vlage pojenjuje. Tako je verjetnost za jasno vreme v Nemčiji in Avstriji 50-odstotna.
    Vplive atlantskega vremena postopoma zamenja vpliv Mediterana. Evropsko celinsko podnebje je znano po suhih in vročih poletjih. Dramatični padec pričakovane oblačnosti in temu ustrezajoč dvig verjetnosti za jasno vreme se začne na Madžarskem in se nadaljuje v Romunijo in Bolgarijo. To so zato najboljše lokacije za evropske opazovalce. Verjetnost jasnega vremena skoči s 53 odstotkov v vzhodni Avstriji na 63 odstotkov v vzhodni Romuniji. Ne smemo pa spregledati, da so v Andersenovi statistiki zajeti tudi oblaki, ki povzročajo pogoste popoldanske nevihte, ki so značilne za vso vzhodno Evropo. Na dan mrka, ko se bo atmosfera ohladila, je verjetnost za razvoj nevihtnih oblakov manjša, zato so omenjene napovedi verjetnosti jasnega vremena nekoliko prenizke.
    Najboljši meteorološki obeti na vsej poti mrka so v Turčiji, Iraku in Iranu. V severni Turčiji pade največ dežja pozimi, toda severozahod ni vetrovi občasno prinesejo s Črnega morja oblake in plohe tudi poleti. Vendar pa verjetnost jasnega vremena vztrajno narašča od 70 odstotkov na zahodu do 86 odstotkov na vzhodu Turčije. Na žalost pa teče pot popolnega mrka preko politično nemirnih predelov na jugovzhodnem koncu te države. Verjetnost, da bo nebo jasno, se v vzhodni Siriji, severnem Iraku in južnem Iranu povzpne že krepko preko 90 odstotkov. Verjetno pa se bo le malo opazovalcev upalo z vso opremo oditi na ta območja, kljub visoki verjetnosti jasnega neba. Ko pot mrka vstopi v Pakistan, možnosti za jasno vreme strmo padejo. Tam je v tem obdobju leta na delu jugozahodni monsun s središčem nad indijskim podkontinentom. Strm porast oblačnosti skupaj s padanjem višine Sonca dajeta Indiji najslabše prognoze od vseh držav na poti mrka. Pričakovanja za vidnost mrka so 66 odstotkov v Karačiju, 32 odstotkov v Ahmadabadu in le 5 odstotkov v vzhodni Indiji.

    Kaj storiti na dan mrka?

    Klimatske študije in statistika povprečne oblačnosti na velikih območjih so koristne pri grobi izbiri opazovališča. S tem si izboljšamo svoje možnosti, da bomo videli mrk. Seveda pa nam to ne zagotavlja jasnega neba na dan mrka. Ljudje, ki smo po naravi optimisti, zelo radi pozabimo, da 90-odstotna verjetnost, da bomo videli mrk, pomeni tudi 10-odstotno verjetnost, da ga ne bomo videli. Znana zgodba, ki jo pisci podobnih člankov največkrat pripovedujejo bralcem, se je zgodila 11. julija 1991. Pot popolnega mrka je takrat tekla od Havajev preko Tihega oceana do skrajnega južnega dela Baje Kalifornije in naprej preko Mehike. Obeti za lepo vreme so bili na Havajih skoraj 100-odstotni, zato so se desettisoči opazovalcev odpeljali tja (čeprav je popolna faza trajala kar tri minute manj kot na primer v Mehiki!) In zgodilo se je, da so bili ravno tisti dan Havaji zaviti v oblake, Baja Kalifornija pa je imela kristalno jasno nebo. Klima je eno, jasno nebo na dan (ali uro) mrka pa vse kaj drugega! Svoje možnosti lahko povečamo tudi tako, da spremljamo vremenska poročila dan pred mrkom in se nato zjutraj 11. avgusta z avtomobilom odpeljemo v smer, ki obeta največ jasnine. Če imamo dostop do interneta, si lahko sproti ogledamo najnovejše satelitske posnetke Evrope. Odločilnega pomena je, da lahko reagiramo na vremenska poročila od 24 do 12 ur pred mrkom, še posebno v Evropi, kjer nam dobro cestno omrežje omogoča, da poiščemo jasno nebo tudi v nekajstokilometrskem pasu.

    Opazovanje popolnega Sončevega mrka je prav gotovo najspektakularnejši in strahospoštovanje vzbujajoč pogled v vsej naravi. Upamo, da smo storili vse, da se boste lahko odločili, kje si ga boste ogledali. Če pa je med vami še kdo, ki ni povsem prepričan, ali bi se odpeljal proti severu in opazoval popolni mrk ali pa bi ostal kar doma in si ogledal “skoraj” popolnega, naj se zamisli nad tem: razlika med delnitn (četudi je magnituda 0,99) in popolnim mrkom ni v tisti stotinki magnitude, temveč v dejstvu, da ob popolnem Sončevem mrku izza Lune zažari Sončeva korona! Znancu, ki mi je pred kratkim pripovedoval svoje vtise z opazovanja popolnega mrka leta 1961, se je še danes, po skoraj štiridesetih letih tresel glas, in ob spominih na ta veličastni dogodek je bil vidno ganjen.
    In če vas tudi to ni prepričalo, naj za konec citiram še odlomek iz članka Roberta Terčelja Schweizerja, ki si je v živo ogledal lanski popolni mrk na Karibih: “Pred potjo sem prebral kar nekaj člankov o Sončevih mrkih in videl na stotine fotografij, kot ste jih tudi že vi, kadar ste odprli kakšno astronomsko knjigo ali revijo. Nekako sem vedel, kaj lahko pričakujem in to človeka pomirja. Drži? Ne! To, kar sem videl 26. februarja, je preseglo vse, kar sem v dvajsetih letih astronomije doživel, videl in občutil. Prijatelji, lahko vam povem, da je popolni Sončev mrk dogodek, ki zasenči vse, kar človek na nebesnem svodu lahko opazi…”

    BK Spika

     

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.