Ali lahko od novinarjev pričakujemo vsaj minimalno znanstveno pismenost?

    Revija Mladina je včeraj objavila krajši članek Simetrija?, v katerem poročajo o feminističnih kritikah predavanja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, o čemer smo pisali tudi na blogu Je slab časopisni povzetek predavanja legitimna osnova za grob napad na predavateljico?

    Tule bi opozoril le na nekaj napak v članku v Mladini, da ne bodo napačne navedbe povod za nove peticije:

    • Citati iz predavanja na začetku članka so deloma prirejeni oziroma “sfrizirali”. Ko predavateljica recimo v nekem specifičnem kontekstu pravi: “tudi lepe ženske so PONAVADI tiste, ki so zdrave” Mladina to povzame kot “saj so lepe ženske tiste, ki so zdrave”. Brez ponavadi. To je samo en primer. Predavateljica jih je na napake opozorila.
    • Naprej v članku piše, da so citati, ki so jih navedli na začetku članka, nekakšna “dejstva” – v narekovajih. Iz predavanja je dokaj jasno, da gre pri teh navedbah predvsem za ugotovitve iz obsežne študije, ki zaobjela 10.047 ljudi iz celega sveta, psihologa Davida M. Bussa. Ugotovitve študije je Buss podrobno predstavil v zelo vplivni knjigi The Evolution Of Desire. Tega podatka v članku ni.
    • Dvakrat (namerno?) napačno navajajo 2D:4D digit ratio raziskavo. Karkoli si že mislimo o raziskavi, ki trdi naslednje: “In addition to identifying the normative heterosexual sex difference in 2D:4D for both hands, we found that heterosexual women had higher (more feminine) left- and right-hand 2D:4D than did lesbians, but we found no difference between heterosexual and gay men.” (Sexual orientation and the second to fourth finger length ratio: A meta-analysis in men and women, Behavioral Neuroscience, 2010) teh rezultatov, objavljenih v resnih znanstvenih revijah, nikakor ne moremo povzeti v stavku, da lahko “že iz dolžine prstov na rokah razberemo, ali je kdo homoseksualec.” in “O dolžini prstov na rokah, ki menda izdajajo človekovo spolno usmerjenost, pa dodaja”. Jasno je, da iz “dolžine prstov” NE moremo sklepati na spolno usmerjenost, vendar pri Mladini vztrajajo, da razlike med raziskavo in njihovim povzetkom ni, pri čemer se sklicujejo na intervju s predavateljico v Oni?
    S kolegi in kolegicami ter urednikom Mladine smo imeli zadnje dni obsežno diskusijo, v kateri smo kar uspešno zbližali stališča in razčistili določene (druge) nesporazume in napačna razumevanja.Dodatek:
    Počasi mi postaja jasno, v čem je mogoče nesporazum, okoli katerega se vrtimo zadnje dni. Znanstveniki, ki prvič vstopijo v medijski prostor, se velikokrat ne zavedajo, da morajo pri svojih nastopih predpostaviti, da govorijo tudi “subjektu, za katerega se predpostavlja, da nič ne ve in vse narobe razume”. Pri nekaterih svojih “humanistično-družboslovnih” kolegih namreč opažam, da izjave naravoslovcev v javnosti namenoma berejo skozi oči tega predpostavljenega subjekta. Najprej sem mislil, da dejansko ne razumejo in sem se trudil z dodatno razlago, ampak zdaj sem dojel, da večinoma čisto lepo vse prav razumejo, skrbi jih le, da obstaja tak subjekt, in zato javno reagirajo v njegovem imenu. Logika je približno taka: ker ta domnevni subjekt ni sposoben ločiti med korelacijo in vzročnostjo, moramo predpostaviti, da je v javnem diskurzu to eno in isto. Sprašujem se, ali je takšna strategija res smiselna? Ali ni mogoče celo nevarna?

    26 KOMENTARJI

    1. "Statistično je potrjeno, da imajo moški radi lepe in mlade ženske, saj so lepe ženske [ponavadi] tiste, ki so zdrave."

      Na nekem nivoju lahko to izjavo interpretiramo tako, da se izreka zgolj o korelaciji. Značilnost "lepota" se pri posameznicah pogosto pojavlja skupaj z značilnostjo "zdravje", torej lahko imata skupen vzrok, lahko sta v medsebojnem vzročnem razmerju, morda pa sta povsem neodvisni druga od druge.

      Ampak na drugem nivoju — ki je po mojem tudi pravilen — se izjava dejansko izreka o kavzalnosti. Lepota namreč ni fizikalna značilnost, primerljiva z zdravjem. Nasprotno, samo dejstvo, da nekatere telesne značilnosti izkušamo kot lepe ali spolno privlačne, se je izoblikovalo na podlagi velike verjetnosti, da so te značilnosti korelativne reproduktivni uspešnosti. Pri razlagah tega tipa (se pravi pri darvinističnih razlagah spolnega obnašanja) je kavzalnost torej utemeljena ravno na korelaciji. Neko značilnost doživljamo kot lepo ZATO, KER pri posameznicah pogosto nastopa skupaj z zdravjem. To seveda ne pomeni, da obstaja kavzalna vez med to značilnostjo in zdravjem (oz. potencialno reproduktivno uspešnostjo). Vsekakor pa pomeni, da obstaja kavzalna vez med njuno korelacijo in našim doživljanjem telesne lepote

      Skratka, fora je v tem, da bistvo citirane izjave – vsaj kolikor jo razumem jaz – ni v povezavi med zdravjem in določenimi telesnimi značilnostmi. Nasprotno, izjava se v prvi vrsti izreka o kavzalnem izvoru našega doživljanja lepote. In v tem smislu definitivno ne govori zgolj o korelaciji: med našimi spolnimi preferencami in dejstvom, da določeni telesni znaki in reproduktivna uspešnost pogosto nastopajo skupaj, obstaja vzročna povezava.

      Ali moramo ta tip diskurza kritizirati? Ali moramo a priori zavrniti znanost, ki hoče podati razlago preferenc v našem spolnem obnašanju? Feministke lahko rečejo: tudi če ta tip znanstvene razlage lahko pretendira na resničnost in tudi če je dejansko resničen, bo imel še vedno destruktivne učinke, ko bo predstavljen v javnosti. Druge feministike — in z njimi bi se definitivno strinjal — bi opozorile, da se gender bias očitno kaže že v tem, da je raziskava obravnavala samo spolne preference moških.

      Na tvoje vprašanje, ali mora znanstvenik pri nastopih v javnosti upoštevati politično senzibilnost javnosti, ki jo nagovarja, bi sam odgovoril pritrdilno. Če se odločiš za javni nastop, boš moraš včasih — in to je del javnega nastopanja — javnost opozoriti, kako naj te *ne* razume. "Ne razumite me napak." "Nočem trditi, da …" "Da ne bo nesporazuma." To je besedišče, ki ga človek avtomatično privzame ob nastopu v javnost. In mislim, da tudi v tem primeru ne gre recimo za pedagoško pokroviteljstvo (v smislu: jaz, znanstvenik, vas bom nagovarjal kot nevedne učence), ampak za sprejem pravil igre.

    2. “Statistično je potrjeno, da imajo moški radi lepe in mlade ženske, saj so lepe ženske [ponavadi] tiste, ki so zdrave.”

      Na nekem nivoju lahko to izjavo interpretiramo tako, da se izreka zgolj o korelaciji. Značilnost “lepota” se pri posameznicah pogosto pojavlja skupaj z značilnostjo “zdravje”, torej lahko imata skupen vzrok, lahko sta v medsebojnem vzročnem razmerju, morda pa sta povsem neodvisni druga od druge.

      Ampak na drugem nivoju — ki je po mojem tudi pravilen — se izjava dejansko izreka o kavzalnosti. Lepota namreč ni fizikalna značilnost, primerljiva z zdravjem. Nasprotno, samo dejstvo, da nekatere telesne značilnosti izkušamo kot lepe ali spolno privlačne, se je izoblikovalo na podlagi velike verjetnosti, da so te značilnosti korelativne reproduktivni uspešnosti. Pri razlagah tega tipa (se pravi pri darvinističnih razlagah spolnega obnašanja) je kavzalnost torej utemeljena ravno na korelaciji. Neko značilnost doživljamo kot lepo ZATO, KER pri posameznicah pogosto nastopa skupaj z zdravjem. To seveda ne pomeni, da obstaja kavzalna vez med to značilnostjo in zdravjem (oz. potencialno reproduktivno uspešnostjo). Vsekakor pa pomeni, da obstaja kavzalna vez med njuno korelacijo in našim doživljanjem telesne lepote

      Skratka, fora je v tem, da bistvo citirane izjave – vsaj kolikor jo razumem jaz – ni v povezavi med zdravjem in določenimi telesnimi značilnostmi. Nasprotno, izjava se v prvi vrsti izreka o kavzalnem izvoru našega doživljanja lepote. In v tem smislu definitivno ne govori zgolj o korelaciji: med našimi spolnimi preferencami in dejstvom, da določeni telesni znaki in reproduktivna uspešnost pogosto nastopajo skupaj, obstaja vzročna povezava.

      Ali moramo ta tip diskurza kritizirati? Ali moramo a priori zavrniti znanost, ki hoče podati razlago preferenc v našem spolnem obnašanju? Feministke lahko rečejo: tudi če ta tip znanstvene razlage lahko pretendira na resničnost in tudi če je dejansko resničen, bo imel še vedno destruktivne učinke, ko bo predstavljen v javnosti. Druge feministike — in z njimi bi se definitivno strinjal — bi opozorile, da se gender bias očitno kaže že v tem, da je raziskava obravnavala samo spolne preference moških.

      Na tvoje vprašanje, ali mora znanstvenik pri nastopih v javnosti upoštevati politično senzibilnost javnosti, ki jo nagovarja, bi sam odgovoril pritrdilno. Če se odločiš za javni nastop, boš moraš včasih — in to je del javnega nastopanja — javnost opozoriti, kako naj te *ne* razume. “Ne razumite me napak.” “Nočem trditi, da …” “Da ne bo nesporazuma.” To je besedišče, ki ga človek avtomatično privzame ob nastopu v javnost. In mislim, da tudi v tem primeru ne gre recimo za pedagoško pokroviteljstvo (v smislu: jaz, znanstvenik, vas bom nagovarjal kot nevedne učence), ampak za sprejem pravil igre.

    3. Tu je treba reči več stvari. Najprej ne gre toliko za subjekta (čeprav je res nujno upoštevati, da ljudje preprosto niso seznanjeni s koncepti, ki bi jim omogočili razumevanje), ki je omenjen v dodatku in družboslovcih, ki vse razumejo, nato pa se postavijo v obrambo. V predavanju je bil govor o EP in velika večina družboslovcev o tem ne ve veliko ali pa sploh nič. Veliko jih ne ve veliko niti o evoluciji. Na drugi strani pa večina naravoslovcov ne ve ničesar o družboslovnih konceptih. Nekoliko karikirano rečeno: ko prvi slišijo o genih, vpijejo genetski determinizem; ko drugi slišijo "družbena konstrukcija" vpijejo tabula rasa (Pinkerjev blank slate). Nesporazum je tukaj zelo realen, ker eni in drugi govorijo stvari še preden se poučijo, kaj res pomenijo.
      Drugo, mediji in novinarji imajo svojo logiko delovanja. Pričakovati ustrezno (znanstveno) povzemanje, navajanje virov, nepretencioznost… je naivno. Celo pri novinarjih, ki se ukvarjajo z znanostjo in celo v poljudnoznanstvenih revijah. Kaj šele v dnevnikih! Tu imajo družboslovci verjetno prednost. Vsakodnevno se o tem lahko vsak prepriča pri "problematiziranju" cepljenja.
      In zadnje, neposredno o ugotovitvah. Vse so sporne! Pred sabo imam Bullerjevo Adapting minds v kateri je celo poglavje (55 strani) posvečeno tej Bussovi raziskavi oziroma ugotivtvah. Milo rečeno, sporno tako kot celotna EP. Pa to niti približno ni edina kritika EP in te vrste raziskav.

    4. Tu je treba reči več stvari. Najprej ne gre toliko za subjekta (čeprav je res nujno upoštevati, da ljudje preprosto niso seznanjeni s koncepti, ki bi jim omogočili razumevanje), ki je omenjen v dodatku in družboslovcih, ki vse razumejo, nato pa se postavijo v obrambo. V predavanju je bil govor o EP in velika večina družboslovcev o tem ne ve veliko ali pa sploh nič. Veliko jih ne ve veliko niti o evoluciji. Na drugi strani pa večina naravoslovcov ne ve ničesar o družboslovnih konceptih. Nekoliko karikirano rečeno: ko prvi slišijo o genih, vpijejo genetski determinizem; ko drugi slišijo “družbena konstrukcija” vpijejo tabula rasa (Pinkerjev blank slate). Nesporazum je tukaj zelo realen, ker eni in drugi govorijo stvari še preden se poučijo, kaj res pomenijo.
      Drugo, mediji in novinarji imajo svojo logiko delovanja. Pričakovati ustrezno (znanstveno) povzemanje, navajanje virov, nepretencioznost… je naivno. Celo pri novinarjih, ki se ukvarjajo z znanostjo in celo v poljudnoznanstvenih revijah. Kaj šele v dnevnikih! Tu imajo družboslovci verjetno prednost. Vsakodnevno se o tem lahko vsak prepriča pri “problematiziranju” cepljenja.
      In zadnje, neposredno o ugotovitvah. Vse so sporne! Pred sabo imam Bullerjevo Adapting minds v kateri je celo poglavje (55 strani) posvečeno tej Bussovi raziskavi oziroma ugotivtvah. Milo rečeno, sporno tako kot celotna EP. Pa to niti približno ni edina kritika EP in te vrste raziskav.

      • Psihologija je družboslovna veda. Samo zato, ker je zraven “evolucijska”, ni nič manj psihologija, pa še to slaba.

        Pomemben je vaš zadnji odstavek. Ne razumem, zakaj se Fišer Kralj in kvarkadabra ne odzovejo na ta očitek.

    5. Zelo me zanima, ali je kvarkadabra pripravljena zagovarjati evolucijsko psihologijo. Bussova študija je obsežna in zelo vplivna (to zadnje je sicer subjektiven kriterij), ampak je omejena, kar je v njej tudi navedeno:
      1. the samples cannot be viewed as representative of the populations of each country, rural and less-educated individuals are underrepresented
      2. male and female preference distributions overlap considerably, in spite of mean differences
      3. neither earning potential nor physical appearance emerged as the highest rated characteristic for either sex, even though both characteristics showed large sex differences

      4. self report conatins obvious limitations and should be supplemented by alternative data sources in future studies
      5. a potential limitation involves the particular cultures selected for study. These samples are biased toward urbanized, cash-economy cultures.
      6. finally, these results yield little information about the proximate mechanims directly responsible for their existence (social, psychological, physiological, ontogenetic)

      Avtor priznava, da je možen vzrok za razlike socializacija in družbeni dejavniki, kot je "omejen dostop žensk do ekonomskih virov". Ni dokaza, da razlike niso kulturno pogojene, kljub temu pa jih je Kralj Fišer navajala kot biološko dokazana dejstva.

      Teorija, da imajo moški raje device, je bila ovržena (vir American Psychologist, 2010, med soavtorji je David Buss), ampak jo v predavanju Fišer Kralj omenja popolnoma nekritično.

    6. Zelo me zanima, ali je kvarkadabra pripravljena zagovarjati evolucijsko psihologijo. Bussova študija je obsežna in zelo vplivna (to zadnje je sicer subjektiven kriterij), ampak je omejena, kar je v njej tudi navedeno:
      1. the samples cannot be viewed as representative of the populations of each country, rural and less-educated individuals are underrepresented
      2. male and female preference distributions overlap considerably, in spite of mean differences
      3. neither earning potential nor physical appearance emerged as the highest rated characteristic for either sex, even though both characteristics showed large sex differences
      4. self report conatins obvious limitations and should be supplemented by alternative data sources in future studies
      5. a potential limitation involves the particular cultures selected for study. These samples are biased toward urbanized, cash-economy cultures.
      6. finally, these results yield little information about the proximate mechanims directly responsible for their existence (social, psychological, physiological, ontogenetic)

      Avtor priznava, da je možen vzrok za razlike socializacija in družbeni dejavniki, kot je “omejen dostop žensk do ekonomskih virov”. Ni dokaza, da razlike niso kulturno pogojene, kljub temu pa jih je Kralj Fišer navajala kot biološko dokazana dejstva.

      Teorija, da imajo moški raje device, je bila ovržena (vir American Psychologist, 2010, med soavtorji je David Buss), ampak jo v predavanju Fišer Kralj omenja popolnoma nekritično.

      • Draga Polina
        1. tu pove, da študija ni narejena na čisto vseh kulturah, npr. niso vključili vseh afriških in južnoameriških etničnih skupin. To je seveda omejitev, ampak Buss je vseeno vključil zelo veliko število etničnih skupin.

        2. Preference, kot pravijo imajo neko poljo prekrivanja, vendar statistična razlika vseeno obstaja. Ne razumem, zakaj potem trditi, da razlike ni.

        3. tu samo pove, da ti dvoji nista bili največji razliki med spoloma, vendar da spolne razlike vseeno obstajajo.

        4. razloži, da so raziskave temeljile na vprasalnikih…enako je bilo na predavanju

        5. kot 1.

        6. kot 4, ni vključil tudi merjenja hormonov, itd.

        Kaj so to biološko dokazana dejstva? Avtorica je predstavila študije, ne pa se izrekala o njihovi resničnosti. Tako znanost pač deluje. Vsak rezultat in interpretacija so podvrženi, da jih lahko naslednja študija ovrže. Zrel raziskovalec v tem vidi napredek, ne osebno žalitev.

        Avtorica očitno te študije ni poznala in je zato ni omenila. Čeprav dvomim, da ta rezultat velja za vse etnične skupine, npr. muslimane, ipd.

        • Katere študije avtorica ni poznala? Bussove? Seveda jo je, saj jo navaja v predavanju. Če pa govorite o ovrženih trditvah Bussa in ostalih, je to tako, kot da bi jaz naredila predavanje o tem, kako se pridobljene lastnosti podedujejo, in ne bi na nobeni točki povedala, da je to ovržena teorija. Poleg tega, ni mi treba razlagati, kaj pomeni katera točka. Ne govorim, da ni bilo ugotovljenih razlik na tem vzorcu, govorim, da so napačno interpretirane.

          Buss NE MORE izključiti kulturnih vplivov, raziskava je bila psihološka, in ne biološka. Sploh pa ne govorim o nobeni osebni žalitvi in prosim da mi nehate to podtikat. Poskušam se pogovarjat o stvarnih metodoloških pomanjkljivostih.

          Jaak Panksepp je napisal članek z naslovom “Seven Sins of Evolutionary Biology”, v katerem podaja kritiko kot nevrolog. Priporočam branje, preden brez smiselnih argumentov branite slabe raziskave.

          • No, Polina, razsvetlite nas, pa nam napravite povzetek članka…Sicer pa kolikor vem je Panksepp nevrobiolog, ki sicira mišje možgane in išče korelacije z osebnostjo in podvrzenostjo stresu (a to vam pa ustreza?), ne evolucijski biolog. O tem, da boste nasli pro- in kontra- zapise za katerokoli odmevno študijo ni nič nenavadnega, vendar takih, ki se tako vneto in osebno borijo za potrditev domnevne edine veljavne resnice kot vi, je pa malo v znanosti…znanost ni vera!

            • Ne bom namesto vas brala, saj niste otroci. Pa vseeno kopiram nekaj odlomkov.

              “Many investigators, including ourselves, feel that evolutionary psychology has recently gone too far in its epistemological agenda, as it attempts to uncover the brain ‘mechanisms’ that constitute ‘human nature’.
              In our estimation, such issues cannot be resolved without a full confrontation with the relevantcross-species, neuro–psycho–behavioral evidence.”

              “Although these studies highlight the fact that various species-typical perceptions are involved in mate choice within all species, we must again wonder whether these inputs operate independently of the subcortical socio–sexual motivational circuits that share a high similarity in all vertebrates.”

              “Our impression is that the most visible form of modern evolutionary psychology is currently pursuing a rash course of over-interpretation of the human condition, simply because the inclusive-fitness idea is so tremendously compelling.”

              Da znanstveno izobražena oseba ignorira zadržke do teh metod je nerazumljivo in neprimerno.

              Pa nehajte že mešat evolucijsko biologijo in psihologijo. Podtikate mi osebno borbo in religioznost. Vendar pa govorim o metodoloških argumentih, ponovno poudarjam. Znanstvenikov, ki nasprotujejo evolucijski psihologiji ni malo. Ste pa vi edini, ki zaenkrat odgovarjate na moje komentarje, ostali pa so umolknili.

              Moj namen ni povzročati prepira, ampak si želim razjasniti, kako ostali gledajo na pomanjkljivosti te vede, ki se jo je obravnavalo nekritično. Glede na to, da naj bi kvarkadabra popularizirala znanost, bi upala, da bodo odgovorili na pomisleke javnosti, ne pa reagirali defenzivno.

            • Polina,

              oprosti, ce se ti zdi, da ti solim pamet, ampak Pankseppa in njegova dela poznam; tudi sem ze poslusala njegova in predavanja njegovih študentov na konferencah, tako da vsaj mislim, da vem, kaj hoce povedati.

              “Although these studies highlight the fact that various species-typical perceptions are involved in mate choice within all species, we must again wonder whether these inputs operate independently of the subcortical socio–sexual motivational circuits that share a high similarity in all vertebrates.”

              Tu samo poudarja, da so potrebne tudi fiziološke študije, ki jih pri ljudeh ne delajo, ker etika tega ne dovoli. Vseeno, danes veliko že delajo z fMRI, ki pa tudi ima svoje pomanjkljivosti. Ne poznam študij, ki bi se direktno ukvarjala s to tematiko na ta nacin.

              “Our impression is that the most visible form of modern evolutionary psychology is currently pursuing a rash course of over-interpretation of the human condition, simply because the inclusive-fitness idea is so tremendously compelling.”

              Tu pove, da bi morali za razlage človekove psihe večkrat uporabiti znanja pridobljena na živalskih vrstah. Če biolog predstavi studije na zivalih, ki imajo podoben nevroendokrinoloski ustroj, kot ljudje, je spet podvrzen kritikam, da cloveka primerja z drugimi vrstami.

              So pa take raziskave narejene na velikem stevilo zivalskih vrst; samci bodo izbrali samico, ki je bolj plodna, samice pa samce, ki so agresivnejsi, vecji, ipd. Tako je pri vecini, ne pa pri vseh vrstah. Ravno tako so ugotovili, da zivali preferirajo spolne partnerje s simetricnim telesom.

              Ste ze slisali za biopsihologijo?

              Nihce vam ne oporeka argumentirane kritike evolucijske psihologije. Če vas to tako mori, napišite članek in ga objavite…

            • Ok če poznate Pankseppa potem ne vem zakaj me sprašujete za vsebino članka. Torej se strinjate s kritiko ev. psih.? Potemtakem ne razumem tega odpora proti feministični kritikikritiki. Za biopsihologijo sem že slišala, baje imajo ta program na neki fakulteti v Kopru. Vztrajam, da bi morala Fišer Kralj pomanjkljivosti izpostavit, kvarkadabra in ona pa ne bi smela reagirati tako užaljeno kot so, saj so oni tukaj tolmači znanosti in bi lahko bolje odgovarjali na pomisleke javnosti.

              Ali pišem članek ali komentarje je pa moja izbira.

            • Tega clanka pac nisem prebrala. Ste vi prebrali vsa njegova dela?

              Sicer pa izgubljam voljo za diskusijo z vami. Srecno!

            • Polina, med vasimi komentarji je cel kup cvetk, ki kazejo na vaso nepoucenost ali pa polpoucenost o tematiki (kar je se huje), npr. o kromosomu Y, razlikah med spoloma, itd. Zakaj menite, da vam nihce ne odgovori?

            • Kaj sem pa rekla o kromosomih? Nič. Kaj malega mi je pa tudi jasno, saj nisem z lune, fantki imajo lulčke, punčke pa ne, mamice rodijo dojenčke, očki pa ne. Haha kar izgubljajte voljo, pa srečno tudi vam!

    7. Draga Polina
      1. tu pove, da študija ni narejena na čisto vseh kulturah, npr. niso vključili vseh afriških in južnoameriških etničnih skupin. To je seveda omejitev, ampak Buss je vseeno vključil zelo veliko število etničnih skupin.

      2. Preference, kot pravijo imajo neko poljo prekrivanja, vendar statistična razlika vseeno obstaja. Ne razumem, zakaj potem trditi, da razlike ni.

      3. tu samo pove, da ti dvoji nista bili največji razliki med spoloma, vendar da spolne razlike vseeno obstajajo.

      4. razloži, da so raziskave temeljile na vprasalnikih…enako je bilo na predavanju

      5. kot 1.

      6. kot 4, ni vključil tudi merjenja hormonov, itd.

      Kaj so to biološko dokazana dejstva? Avtorica je predstavila študije, ne pa se izrekala o njihovi resničnosti. Tako znanost pač deluje. Vsak rezultat in interpretacija so podvrženi, da jih lahko naslednja študija ovrže. Zrel raziskovalec v tem vidi napredek, ne osebno žalitev.

      Avtorica očitno te študije ni poznala in je zato ni omenila. Čeprav dvomim, da ta rezultat velja za vse etnične skupine, npr. muslimane, ipd.

    8. Katere študije avtorica ni poznala? Bussove? Seveda jo je, saj jo navaja v predavanju. Če pa govorite o ovrženih trditvah Bussa in ostalih, je to tako, kot da bi jaz naredila predavanje o tem, kako se pridobljene lastnosti podedujejo, in ne bi na nobeni točki povedala, da je to ovržena teorija. Poleg tega, ni mi treba razlagati, kaj pomeni katera točka. Buss NE MORE izključiti kulturnih vplivov, raziskava je bila psihološka, in ne biološka. Sploh pa ne govorim o nobeni osebni žalitvi in prosim da mi nehate to podtikat. Poskušam se pogovarjat o stvarnih metodološkim pomanjkljivostih.

      Jaak Panksepp je napisal članek z naslovom "Seven Sins of Evolutionary Biology", v katerem podaja kritiko kot nevrolog. Priporočam branje, preden brez smiselnih argumentov branite slabe raziskave.

    9. No, Polina, razsvetlite nas, pa nam napravite povzetek članka…Sicer pa kolikor vem je Panksepp nevrobiolog, ki sicira mišje možgane in išče korelacije z osebnostjo in podvrzenostjo stresu (a to vam pa ustreza?), ne evolucijski biolog. O tem, da boste nasli pro- in kontra- zapise za katerokoli odmevno študijo ni nič nenavadnega, vendar takih, ki se tako vneto in osebno borijo za potrditev domnevne edine veljavne resnice kot vi, je pa malo v znanosti…znanost ni vera!

    10. Ne bom namesto vas brala, saj niste otroci. Pa vseeno kopiram nekaj odlomkov.

      "Many investigators, including ourselves, feel that evolutionary psychology has recently gone too far in its epistemological agenda, as it attempts to uncover the brain ‘mechanisms’ that constitute ‘human nature’.
      In our estimation, such issues cannot be resolved without a full confrontation with the relevantcross-species, neuro–psycho–behavioral evidence."

      "Although these studies highlight the fact that various species-typical perceptions are involved in mate choice within all species, we must again wonder whether these inputs operate independently of the subcortical socio–sexual motivational circuits that share a high similarity in all vertebrates."

      "Our impression is that the most visible form of modern evolutionary psychology is currently pursuing a rash course of over-interpretation of the human condition, simply because the inclusive-fitness idea is so tremendously compelling."

      Da znanstveno izobražena oseba ignorira zadržke do teh metod je nerazumljivo in neprimerno.

      Pa nehajte že mešat evolucijsko biologijo in psihologijo. Podtikate mi osebno borbo in religioznost. Vendar pa govorim o metodoloških argumentih, ponovno poudarjam. Znanstvenikov, ki nasprotujejo evolucijski psihologiji ni malo. Ste pa vi edini, ki zaenkrat odgovarjate na moje komentarje, ostali pa so umolknili.

      Moj namen ni povzročati prepira, ampak si želim razjasniti, kako ostali gledajo na pomanjkljivosti te vede, ki se jo je obravnavalo nekritično. Glede na to, da naj bi kvarkadabra popularizirala znanost, bi upala, da bodo odgovorili na pomisleke javnosti, ne pa reagirali defenzivno.

    11. Polina,

      oprosti, ce se ti zdi, da ti solim pamet, ampak Pankseppa in njegova dela poznam; tudi sem ze poslusala njegova in predavanja njegovih študentov na konferencah, tako da vsaj mislim, da vem, kaj hoce povedati.

      "Although these studies highlight the fact that various species-typical perceptions are involved in mate choice within all species, we must again wonder whether these inputs operate independently of the subcortical socio–sexual motivational circuits that share a high similarity in all vertebrates."

      Tu samo poudarja, da so potrebne tudi fiziološke študije, ki jih pri ljudeh ne delajo, ker etika tega ne dovoli. Vseeno, danes veliko že delajo z fMRI, ki pa tudi ima svoje pomanjkljivosti. Ne poznam študij, ki bi se direktno ukvarjala s to tematiko na ta nacin.

      "Our impression is that the most visible form of modern evolutionary psychology is currently pursuing a rash course of over-interpretation of the human condition, simply because the inclusive-fitness idea is so tremendously compelling."

      Tu pove, da bi morali za razlage človekove psihe večkrat uporabiti znanja pridobljena na živalskih vrstah. Če biolog predstavi studije na zivalih, ki imajo podoben nevroendokrinoloski ustroj, kot ljudje, je spet podvrzen kritikam, da cloveka primerja z drugimi vrstami.

      So pa take raziskave narejene na velikem stevilo zivalskih vrst; samci bodo izbrali samico, ki je bolj plodna, samice pa samce, ki so agresivnejsi, vecji, ipd. Tako je pri vecini, ne pa pri vseh vrstah. Ravno tako so ugotovili, da zivali preferirajo spolne partnerje s simetricnim telesom.

      Ste ze slisali za biopsihologijo?

      Nihce vam ne oporeka argumentirane kritike evolucijske psihologije. Če vas to tako mori, napišite članek in ga objavite…

    12. Ok če poznate Pankseppa potem ne vem zakaj me sprašujete za vsebino članka. Torej se strinjate s kritiko ev. psih.? Potemtakem ne razumem odpora proti feministični kritiki, ki izhaja iz neutemeljene nestrpnosti do feminizma. Za biopsihologijo sem že slišala, baje imajo ta program na neki fakulteti v Kopru. Vztrajam, da bi morala Fišer Kralj pomanjkljivosti izpostavit, kvarkadabra in ona pa ne bi smela reagirati tako užaljeno kot so, saj so oni tukaj tolmači znanosti in bi lahko bolje odgovarjali na pomisleke javnosti.

      Ali pišem članek ali komentarje je pa moja izbira.

    13. Tega clanka pac nisem prebrala. Ste vi prebrali vsa njegova dela?

      Sicer pa izgubljam voljo za diskusijo z vami. Srecno!

    14. Polina, med vasimi komentarji je cel kup cvetk, ki kazejo na vaso nepoucenost ali pa polpoucenost o tematiki (kar je se huje), npr. o kromosomu Y, razlikah med spoloma, itd. Zakaj menite, da vam nihce ne odgovori?

    15. Kaj sem pa rekla o kromosomih? Nič. Kaj malega mi je pa tudi jasno, saj nisem z lune, fantki imajo lulčke, punčke pa ne, mamice rodijo dojenčke, očki pa ne. Haha kar izgubljajte voljo, pa srečno tudi vam!

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.