E>mc2?

    Saj vem, da me ne bi smelo motiti, ampak vseeno, zakaj, zakaj? E=mc2  je najbolj slavna enačba, in morda le ni odveč pričakovati, da je vsaj v članku, ki govori o fuziji, enačba zapisana pravilno. Iz intervjuja z dr. Luka Snojem v Dnevniku

    V skladu z Einsteinovo enačbo E > mc2 bo tako mogoče iz razmeroma majhne količine (poceni) goriva pridobiti velike količine energije.

    Nato se “E > mc2” ponovi še enkrat. Pa da ne bom le nergal, naj skopiram še bistvo intervjuja (in namena ITER)

    Je torej gorivo za fuzijsko elektrarno res mogoče pridobivati iz vode?Da, devterij se nahaja v vodi. V tisoč litrih ga je triintrideset gramov. S tolikšno količino bi lahko eno uro poganjali elektrarno, ki bi proizvedla toliko moči kot jedrska elektrarna v Krškem. S kubičnim metrom vode bi torej lahko za eno uro pokrili tretjino slovenskih potreb po energiji. Potem potrebujemo zgolj še tritij. Tega v naravi ni, ampak ga pridobivamo iz litija, kovine, ki jo najdemo v zemlji. Petdeset gramov ga je v dveh tonah in pol oziroma v slabem kubičnem metru zemlje. Enaka količina litija je tudi v dvesto sedemdesetih kubičnih metrih morske vode. Če litij obstreljujemo z nevtroni, ki sicer nastajajo kot stranski produkt v fuzijski reakciji, dobimo helij in tritij. Tako je krog reakcij sklenjen in elektrarna lahko sama sebi proizvaja gorivo. 

    Omenili ste primerjavo s klasično, fisijsko jedrsko elektrarno. Je res, da bo fuzijska elektrarna varnejša?Dobra lastnost fuzijske elektrarne je, da gorivo dovajamo po kapljicah, v trenutku, ko se zgodi kaj nepredvidljivega, pa je dovolj zapreti »pipico« in reakcija se nemudoma ustavi. Zlivanje jeder je namreč zelo težko doseči in če gre karkoli narobe, ni niti teoretične možnosti za to, da bi reakcija ušla izpod nadzora. Količina goriva, shranjenega v skladišču fuzijske elektrarne, je obenem tako majhna, da ga je mogoče spraviti v en zaboj. Zato tudi ob nesreči ni treba evakuirati okoliških prebivalcev. Pri jedrski elektrarni, kakršna je denimo v Krškem, pa gorivo vsakih osemnajst mesecev pripeljejo z dvema tovornjakoma in v reaktor vstavijo vsega hkrati.

    7 KOMENTARJI

    1. Saj ni čisto narobe — celotna enačba ima še en člen, ki se ga pogosto spušča in nato vzame koren celotne enačbe. Mogoče manjka enačaj, če je možno popolnoma ustaviti delce. Res pa je težava s predznaki, ker ima originalna enačba tudi negativno rešitev.

      • Ce bi resno mislili celotno energijo in ne mirovne, potem bi lahko vsaj uporabili znak za vecje ali enako in ne le striktno vecje 🙂

        Sicer pa se navadno pise Einsteinovo enacbo za energijo v lastnem sistemu delca. In ta enacba je res slavna, nekako tako kot F=ma. Zato me je tudi tako zbodlo…

    2. Veseli me, da članek odmeva tudi na Kvarkadabrinem blogu. V tiskani izjavi Dnevnika je napisan enačaj, tako da je napaka le v spletni različici.
      Z lepimi pozdravi s za zdaj še največjega tokamaka JET na Otoku, Luka Snoj

    3. Morda pa ta izraz le ni tako narobe če je kot E mišljena enargija delcev iz katerih je sestavljen atom Helija to je 2 protona in 2 nevtrona na desni strani neenakosti pa je mišljena energije He v mirovanju. E(0)2p+2n > E(0) He.
      Razlika v masah sestavnih delov in produkta pa se spremeni v energijo po znani enačbi E=mc2. Morda gre za popularno poenostavljnje in združitev dveh izrazov v enega, kar zavaja bralce.To sem zaključil na podlagi mojega znanja iz srednješolske fizike.
      Mene je dolgo motilo kontrintuitivno dejstvo, da se masa lahko veča s hitrostjo bolj ko se približujr hitrost svetlobni pa gre masa proti neskončnosti. Pa sem našel članek od L.B.Okuna iz leta 1989, ki mi je pojasnil, da kljub tisočim knjigam in učiteljem temu ni tako in tudi Einstain tega ni nikoli trdil ampak gre za povečanje gibalne količine, masa kot merilo količine snovi pa se ne spremeni in je pri Lorencovi transformaciji masa invariantna torej ostane enaka v vseh sistemih. To me je potolažilo, saj sem se bal, da lahko v CERNU z enim delcem razbijo naš platet, če jim uspe pospešiti protom do svetlobnr hitrosti ????. Seveda me pa še vedno skrbi nova generacija, če jih še vedno učijo v nasprotju z dejstvom, da je masa konstantna v vseh sistemih. Naša generacija iz 52 je že zavožena in lahko prežveči tudi to napako v članku, ki morda niti ni napake, če je mišljen primanlkjaj mase pri nuklearnih reakcijah kot vir energije. Saj to je bil namen razlage pa je morda reporter to narobe interpretiral, ko je pisal članek.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.