Še en drobec o kariernih možnostih mladih izobražencev. Večina doktorantov znanosti verjetno goji upanje o uspešni akademski karieri. Da se mnogim takšne sanje ne uresničijo, je bolj ali manj znano. Za kako velikansko večino dejansko gre (vsaj v Veliki Britaniji) je v letu 2010 pokazala raziskava, ki jo je objavila Royal Society. Kar 96% vseh doktorjev znanosti namreč ne ostane znotraj akademske raziskovalne sfere, velika večina teh pa se kasneje celo sploh ne ukvarja z raziskavami in razvojem  (npr. v industriji). Izmed peščice “zmagovalcev” s stalno akademsko zaposlitvijo pa jih le 0.45% dejansko doseže tudi status profesorja. To me osebno malce spominja na perspektive ob povsem drugačnih kariernih izbirah, ali kot piše Margaret Harris v nedavnem prispevku za Physics World:

Some compared academic research to a pyramid scheme that produces a tiny handful of “winners” and a huge number of “losers” in the scramble for permanent posts.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Primerjava s piramidno shemo je trapasta. "Zmagovalci" ne potrebujejo "poražencev" na svoji poti; brez slednjih bi jim bilo morda celo lažje. Je pa v vsaki stvari tako: mnogo jih poskuša, malokateri uspe.

Od tistih 96% jih je najbrž mnogo tudi takih, ki sami med doktorskim študijem ugotovijo, da jih to ne veseli toliko.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Po mojem mnenju pa je piramidna primerjava kar dobra. Še kako zelo "zmagovalci" potrebujejo "poražence". Naj omenim vsaj dve plati: – takrat, ko "zmagovalci" tiste, ki se še niso vdali izkoriščajo za svoje še večje poveličevanje (kadar so "zmagovalci" pisani na publikacije ker so "zmagovalci" in ne ker so kaj prispevali pri raziskavi) – takrat, ko publikacije povzdigujejo "zmagovalce" ker so premagali toliko "poražencev", da so prišli do objave (visko rejection rate). Seveda se strinjam, da je veliko takih, ki so "poraženci" prostovoljno, ker še ne vedo ali je to za njih ali ne. Veliko jih nima druge izbire (penali… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Je bilo ze pred leti lepo prikazano v PHD Comicu.

http://www.phdcomics.com/comics.php?f=1144

Andrej
Andrej
8 - št. let nazaj

Ima kdo kakšne podatke za Slovenijo?

Takole zelo čez palec bi ocenil, da iz fizike na leto doktorira 15 ljudi in da se v istem času zaposli 1-2 profesorja. Tako da bi bil delež profesorjev med tistimi z doktoratom bliže 10%. Takih s stalno akademsko zaposlitvijo je bilo v preteklosti še nekaj več – čeprav ne vemo, kakšne bodo razmere sedaj.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Dvomim, da jih doktorira 15. Morda diplomira, pa še v to nisem prepričan. Res pa je, da ne vem, kako je na Mariborski in Primorski univerzi.

(ZdravaPamet)

Andrej
Andrej
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

No ja, na FMF jih je bilo lani 10, v letu 2012 pa do danes ravno 15:

http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/agregator/zagovori-doktoratov-fizika/2011/

http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/agregator/zagovori-doktoratov-fizika/

Zraven pride še nekaj doktoratov iz fizike na MPŠ, čeprav se tam malo drugače imenujejo.

Maribora niti nisem štel, niti pri eni niti pri drugi številki.

Andrej
Andrej
8 - št. let nazaj

Aja, pa to, da le 0.45% doktorantov dobi profesure, se mi ne zdi čisto verjetno. Ob predpostavki stacionarnega stanja bi to pomenilo, da vsak profesor v povprečju mentorira 220 doktoratov. Ta številka se mi zlasti za naravoslovje zdi nekam visoka.

Jure Zupan
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Ne vem sicer ali stevilka je ali ni pravilna. Morda je kljucno, da se stevilka nanasa na redne profesorje, medtem ko so lahko mentorji tudi docenti, izr. profesorji, raziskovalci? Za fiziko je razlika v stevilu le teh reda ena, a v drugih vedah (medicini) je morda precej vecja?

Andrej
Andrej
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Ja, mislim, da imaš glede obojega prav. Prvič sem spregledal, da se številka nanaša na VB, kjer so profesorji med ostalimi lecturerji in readerji relativno redki. Ni všteto tudi osebje na raziskovalnih inštitutih. Drugič tudi članek sam piše:

"For physicists, that 3.5% figure is probably
a little low. Slightly older data collected
by the Institute of Physics and the
US National Science Foundation suggest
that the fraction of physics PhD students
who obtain permanent academic jobs has
historically hovered between 10 and 20%."

Ja, pa v medicini in družboslovju zna biti razmerje še večje.