Ranka Ivelja danes v Dnevniku o stanju v našem akademskem svetu, ki ni zmožen avtonomije: Avtonomija kot blagor in palica.

“V jav­no­sti je na pri­mer ostalo ne­o­pa­ženo, kako ne­na­va­dno se naj­ve­čji uni­verzi in sin­di­kati ob­na­šajo do re­ši­tev, ki po­ve­ču­jejo uni­ver­zi­te­tno av­to­no­mijo. Pre­dla­gana spre­memba, po ka­teri bi fa­kul­te­tna vod­stva lahko po­ve­čala ali zmanj­šala ne­po­sre­dno pe­da­go­ško ob­ve­znost uči­te­ljev, je s tega vi­dika uni­verzi pri­ja­zna in ven­dar je mi­ni­ster tudi za­radi te re­ši­tve ostro kri­ti­zi­ran. Kdo bi re­kel, da aka­de­miki av­to­no­mijo na­čelno sla­vijo, v pra­ksi pa za­vra­čajo. Pov­sem ja­sno je na­mreč, da de­kani naj­bo­lje vedo, kdo ko­maj kaj raz­i­sko­valno dela, kdo pa bi kr­vavo po­tre­bo­val več časa za delo pri pro­jektu. Zato bi lahko ve­liko bolj smo­trno do­lo­čali pe­da­go­ško ob­ve­znost od to­gih pred­pi­sov. Javna skriv­nost je tudi, da ni tako malo re­dnih pro­fe­sor­jev – tem se ni treba več po­novno ha­bi­li­ti­rati – ki v re­snici de­lajo le do­brih šest ur na te­den. Ali po­tem­ta­kem uči­te­lji ne za­u­pajo svo­jim de­ka­nom? Se bo­jijo »aka­dem­ske« iz­daje?

Od­go­vor je da. Ce­lo­ten sis­tem na­mreč de­luje tako, da na mno­gih fa­kul­te­tah vla­dajo ka­ste, ka­te­rih moč ni nujno premo so­raz­merna z nji­ho­vimi aka­dem­skimi do­sežki, novo zna­nje pa v ve­liki meri ustvar­jajo pre­kerno za­po­sleni mladi so­de­lavci. In ti bodo po spre­mem­bah 63. člena prvi na udaru, kljub še tako odlič­nim do­sež­kom.”

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

14 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ivelja je zadela zebljico na glavico. V ZDA je povsem obicajno, da imajo raziskovalno manj aktivni clani akademskega zbora visjo pedagosko obremenitev, raziskovalno aktivni pa manjso. Ob tem ni videti nikakrsnih uporov, ali zamer, temvec je to posamezniki ob morebitnem zmanjsanju raziskovalne aktivnosti povsem pricakujejo. Ce recimo vodja oddelka nepravicno razporeja preveliko pedagoskih ali administrativnih obremenitev ljudem, ki veliko raziskujejo, potem je lahko preprican, da bodo tovrstni kadri pobegnili, ce le bodo lahko. To pa ni tisto, kar si uspesen vodja zeli.

V Sloveniji je premalo osebne odgovornosti, manadgerji (torej tudi vodje oddelkov) pa niso managarji, temvec le uveljevalci pravil…

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Zanimivo je tudi nadaljevanje izseka: Celoten sistem namreč deluje tako, da na mnogih fakultetah vladajo kaste, katerih moč ni nujno premo sorazmerna z njihovimi akademskimi dosežki, novo znanje pa v veliki meri ustvarjajo prekerno zaposleni mladi sodelavci. In ti bodo po spremembah 63. člena prvi na udaru, kljub še tako odličnim dosežkom. Ko ne bo kje vzeti, bodo oni morali spokati svoje prenosnike in oditi v svet. Ministra bi to moralo zanimati, četudi ne bo on tisti, ki jih bo odpuščal. Navsezadnje so ga včeraj trije ugledni inštituti, Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo, javno opozorili, da… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Avtorica je verjetno mislila na opozorilo, ki so ga v Dnevniku povzeli v okvircku kot del sestavka "Študij naj bo pravica, ne privilegij", na voljo tukaj Nazadovanje in beg intelektualcev "Žal zaznavamo, da Slovenija na raziskovalno-razvojnem področju kljub prizadevanjem znanstvenikov in razvojnikov v gospodarstvu nazaduje od leta 2009. To je direktna posledica sistematičnega zmanjševanja sredstev, namenjenih za znanost in razvoj. Če se Slovenija želi povzpeti po lestvicah konkurenčnosti, je treba ta trend obrniti že v naslednjem proračunskem obdobju," sta opozorila predsednik Znanstvenega sveta Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Dragan Mihailović in predsednica znanstvenega sveta Kemijskega inštituta doc. dr. Simona Golič… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Zavrtaniku ocitno ustreza, da bi sam naravnaval obremenitve profesorjev (iz http://narocanje.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042553068): …Rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik pa na visokošolsko sfero, kot je znano, gleda nekoliko drugače od denimo svojih ljubljanskih in mariborskih kolegov. Osebno meni, da bi morale univerze same določati obveznosti profesorjem in drugim zaposlenim – najbolje bi bilo, če v zakonu ne bi o tem nič pisalo. Glede sprememb imenovanja v svet NAKVIS pa meni, da ni tako važno, kdo imenuje člane v ta svet, temveč da res izbere najboljše in najbolj strokovne ljudi, ne pa uradnike, ki bodo uresničevali interese tega ali onega lobija. Na razmere… Beri dalje »

Kolesar
Kolesar
11 - št. let nazaj

Prosim za nasvet. Čez en teden se začnejo predavanja, naš faks pa je v totalnem kaosu. Zgoraj opisane klike v dekanatih so v paniki in razmišljajo le še o šparanju, in to takem, ki bi jih obdržalo na oblasti. O kvaliteti študija ne razmišlja nihče. Minister le cinično modruje. In sedaj me zanima, kaj lahko izboljšanje situacije naredim kot asistent, ki pri odločanju na faksu nima nobenega vpliva (danes sem hotel na dekanatu nekaj pripomnit, pa so me vrgli ven). Naj le žalostno gledam, kako mi faks tone pred očmi, akademske klike po se otročje kregajo z ministrom, kdo je… Beri dalje »

Luka Omladič
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Kolesar

Uf, če je že pri vas kaos, kaj bo šele pri nas 😉 Jaz imam jutri sestanek v "petem", se že veselim.

problemi
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Kolesar

@Kolesar: "Naj grem s transparentom na ulico?"

Nikar, kaj boš počel na ulici. Problem je na fakulteti, ne na ulici. Zavzami(te) jo.

Dragan Stojanović

Bimbo
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Kolesar

Zelo malo verjetno je, da bi v Ljubljani lahko delal na fakulteti ali akademiji, ki je ni soustanavljal Franc Bizjan s.p. (glej povezavo na blog). Zato se morda v teh norih časih velja po pomoč zateči k podutiškemu mojstru pločevine in laka.

http://bimbovoblogokletstvo.wordpress.com/2011/11/24/studentom-filozofske-fakultete-ul-in-drugim/

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Kolesar

In to le z 282 evri. Ni cudno, da je UL sedaj tako brez denarja…

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Kaj če bi ustanovili "slabo univerzo" in nanjo prenesli vse klike, barone in druge nesposobneže, ki ovirajo normalno delo in razvoj?

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ideja, ki bi v trenutku uredila veliko problemov našega akademskega sveta: Kaj če bi resetirali univerze? To bi preprosto pomenilo, da se morajo vsi učitelji brez izjem na novo habilitirati. Mogoče bi to lahko predlagal kar sam rektor skopaj z ministrom?

Luka Omladič
11 - št. let nazaj

Vprašanje: kaj mislite o plačani pedagoški nadobremenitvi?

M
M
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

Sicer nisem pedagog, a menim, da bi se jo moralo tretirati kot nadure pri "navadnem" delu. Torej izjema, ne pravilo. Kar se oddela pa vsekakor mora biti placano, tu ni dileme.

Seveda je problem, ker v casu pred krizo "napihnjenih" studijskih programov verjetno ni mogoce izvesti na ta nacin, a potrebno je vsaj na dolgi rok normalizirati stanje.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

Verjetno bi bilo bolj normalno, ce bi dekani sami razporejali pedagoske obremenitve. V normalnih razmerah to povsem v redu deluje.