Imena

    Eden zabavnejših  virov Statističnega urada RS je Baza rojstnih imen in priimkov. Ta med drugim vsebuje zbrane podatke o 200 najpogostejših osebnih imenih z grafikoni pogostosti poimenovanja novorojenih v zadnjih sto letih. Zanimivo pa se mi zdi vprašanje, kaj je vzrok za določen vzorec pogostosti imena.
    V nekaterih primerih je razlaga relativno preprosta. Pogostost poimenovanja “Adolf” očitno sovpada s časom nemške okupacije
    Povezava z zgodovinsko ali znano osebo je lahko tudi manj očitna, a se vendar zdi dovolj verjetna, kakor v primeru anglosaškega imena Elvis, ki se prvič pojavi v času popularnosti E. Presleya.
    Druge distribucije si težje pojasnim. Eden najočitnejših vzorcev so imena, ki so bila v prvi polovici 20. stol. najbolj v uporabi, od takrat pa so v upadanju ali pa so nova poimenovanja zelo redka. Med dvajsetimi najbolj pogostimi ženskimi imeni imajo takšno distribucijo najizraziteje Marija (skupaj najpogostejše žensko ime), Jožefa in Frančiška.
    Zrcalno nasprotna distribucija je pri imenih, ki se pojavijo šele v 2. polovici 20.stol, recimo Maja (skupaj tretje najpogostejše žensko ime). 
    Tretji vzorec so imena, pri katerih pogostost poimenovanja v sto letih ni tako izrazito spremenila. Med 20 najpogostejšimi ženskimi sta takšni recimo Ana (drugo najpogostejše ime) ali Katarina.
    Kakšna je razlaga (če sploh obstaja, in ne gre zgolj za naključje), da sta enako tradicionalni Ana in Marija doživeli različno usodo glede popularnosti poimenovanja?
    (Sicer pa je bil zanimiv tekst na to temo pred časom objavljen v LRB, James Davidson, “Flat-Nose, Stocky and Beautugly”:

    In the early 1800s, nearly 25 per cent of all females in the United Kingdom were called Mary….Around 1850, however, the repertoire of names in regular use began to increase rapidly…This remarkable efflorescence has been described as a ‘personalisation’ of names, although …it might better be described as an outbreak of name-consumerism, as parents increasingly invested their energies in baptismal choice. Children were no longer necessarily named after parents, grandparents, aunts and uncles. Indeed, parents began to choose names and forms of names simply because they liked them or because they reminded them of someone they liked, in life, in fiction or in a Shakespeare comedy: Olivia, for example. 

    8 KOMENTARJI

    1. Tam, kjer sem bila jaz doma, je kmečko okolje, so bila v vseh hišah bolj ali manj enaka imena – pri generaciji med vojnama. V vsaki hiši so imeli Janeza, Jožeta, Marijo (Mici, Marjano), Franceta, Toneta, potem so bila pa še druga, malo redkejša, a vendar pogosta: Stane, Lojze, Ana, Franca …
      Danes so imena vendar malo bolj raznolika, vsaj v istem okolju.

    2. Vrh pri imenu "Maja" v začetku 80. let brez dvoma sovpada s predvajanjem risanke "Čebelica Maja" pri nas. 🙂

    3. Kar pa ne izpodbija teze o vplivu čebelice Maje. Sicer pa: le kdo bi poimenoval svojega sina po negativnem liku (za razliko od čebelice Maje, ki je pozitiven) z imenom, ki (za razliko od imena Maja) zveni neobičajno.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.