Intervju z vodjo razvoja pri Pipistrelu

    V Financah je zanimiv intervju z vodjo razvoja pri Pipistrelu, doc. dr. Gregorjem Vebletom (sicer tudi mojim nekdanjim sošolcem na študiju fizike na FMF). Intervju je vreden branja, v pokušino pa le nekaj izsekov:

    F: Med piloti in vašimi tekmeci kroži na pol šala, da so vaša letala tako aerodinamična, da se na stezi ob pristajanju skorajda nočejo ustaviti. Kaj vse ste naredili, da so tako aerodinamično vrhunska?
    GV: To je res, za Nasino tekmovanje smo imeli veliko težavo, kako taurusa G4 ustaviti. Sicer pa kakšne posebne skrivnosti za zmagovalno letalo ni. Preprosto smo se morali pri čisto vsakem kosu potruditi, da nismo naredili nobene napake oziroma smo ga naredili čim bolj idealno. Predvsem se je treba potruditi, da bodo površine, s katerimi se zapre letalo, omogočile čim bolj laminarno obtekanje zraka. Za ta projekt smo imeli zelo malo časa, vsega pet mesecev od zamisli do letala.
    ….
    F:Kako lahko vi, ki niste pilot, postavljate nove meje v letalstvu? Ali ni to nekaj takega, kot če bi v klasični gostilni imeli kuharja vegetarijanca?
    GV:Vedno sem želel postati pilot, a do zdaj za to še nisem imel časa. Res nimam licence pilota, letenje pa zelo dobro razumem, saj brez tega ne bi mogel delati. Veliko ur sem preživel na simulatorju letenja. V Pipistrelu, kjer imamo odlična letala za šolanje pilotov, sem velikokrat letel z našimi fanti in imel priložnost prevzeti komande.
    F:Vi ste bili prvi doktor znanosti, ki se je zaposlil v Pipistrelu. Kako so vas sprejeli, so vas imeli za čudnega?
    GV: Mislim, da me imajo za čudnega še zdaj. Ko sem pred štirimi leti prišel sem, se je šele začel oblikovati raziskovalni oddelek. Pomagal sem ga graditi, postavil sem oporne točke, od računalniške tehnologije do metodologije, kako se bo delalo. Do konca tekmovanja je bil notranji konflikt med razvojem in tistimi, ki delajo v proizvodnji. Dejstvo je, da smo si morali zaupanje pridobiti, to smo vsi vedeli in smo na tem tudi delali. Upam, da smo s tem zmagovalnim taurusom G4, ki je bil naš prvi tak izdelek, to zaupanje vzpostavili in da bomo zdaj vse naslednje izzive lažje enotno premagali.
    F:Na Univerzi v Novi Gorici ste docent in predavatelj, v Pipistrelu ste tudi mentor. Kako vidite ta dva svetova, akademskega in podjetniškega? Je med njima mogoče zgraditi most?
    GV: Prihajam iz akademskega sveta. Doktorat sem delal iz teorije kaosa. Vedno pa me je zanimala aerodinamika in ko sem dobil priložnost, da pridem v tako podjetje, sem jo takoj zgrabil. Prepad med sferama, ki ju omenjate, je globok. Vprašanje je, kakšne mostove je treba graditi. Ena rešitev ni dobra za vse. Univerzi je treba pustiti, da razvija osnovno znanje, če tu ne bomo pazljivi, bo to znanje dolgoročno izginilo. Inštitute pa bi morali spodbujati, da bi bolj sodelovali z industrijo. Imajo pa tako univerze kot inštituti tako kot družba na splošno težavo, da mladi ljudje ne morejo priti na položaje, kjer bi lahko ustvarjalno pripomogli k razvoju.

    Da je Gregor res rojen za to službo pove morda tudi to, da je že v času študija na računalniku spisal svoj lasten simulator letenja, ker s fizikalnimi lastnostmi tedaj dostopnih računalniških iger ni bil zadovoljen…

    1 Komentar

    1. Boscarolova odločitev, da oblikuje lasten R&D z Vebletom, je bila odlična poteza. Osebno me je najbolj presenetil podatek, da je v Pipistrelu šele Veble uvedel CFD. Ampak to je zgolj še en pokazatelj o tem, kakšen ogromen potencial premore in koliko rezerve še ima Pipistrel.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.