Primarna energija je energija primarnih virov energije (virov, ki se pojavljajo v naravi: fosilna goriva – nafta, premog, plin , jedrska goriva – uran, torij, obnovljivi viri energije – biomasa, sonce, veter, geotermalna in energija valov). Primarne energije večinoma ne uporabljamo neposredno, ampak jo spremenimo v sekundarno – elektriko, toploto za ogrevanje, bencin, procesiran naravni plin ali nafta, vodik … Zadnja stopnja je uporabna energija, torej tista, ki jo neposredno potrebujemo porabniki – svetloba iz žarnice, mehanični pogon strojev in motorjev, topla voda iz pipe ali v radiatorju, ogrevani prostori itd. Vsaka stopnja pretvorbe od primarne do uporabne (in na koncu uporabljene) energije nujno vključuje “izgube“, torej del energije, ki se pri pretvorbi spremeni v neuporabno obliko in izgubi iz procesa. V povprečju dobimo kot uporabno energijo na razpolago le 1/3 primarne energije, vse ostalo se izgubi. Del izgub je seveda fizikalno nujnih. Del pa jih je mogoče zmanjšati z bolj optimalno uporabo in tehnologijami (varčna “žarnica” npr. za enako količino uporabne svetlobe porabi manj elektrike …). To polje so poimenovali učinkovita raba energije, pogost akronim je URE, v angleščini pa energy efficiency.
Graf energetskega toka (energy flow) za Nemčijo. V H.J. Wagner, Energy, Haus Publishing 2008
*“Non-energetic consumption” v grafu označuje ogljikovodike, ki se ne porabijo neposredno pri proizvodnji energije, ampak npr. kot surovine v kemični industriji
-
Izguba, učinkovitost, manjka le še beseda profit, ergo ohranjanje statusa quo.
Ne razumem, zakaj bi bilo prizadevanje za učinkovito rabo energije ohranjanje statusa quo?
Meni se namreč zdi prav nasprotno, gre za enega ključnih konceptov novega odnosa do porabe energije in v nadaljevanju ravno nameravam pisati o tem, kako smo na tem področju v Sloveniji še preveč v "statusu quo".
Hočemo nočemo, je vendarle potrebno, na vprašanja glede rabe energije, podati odgovore. Mene zelo zanima kaj bo Luka napisal.
problemi
Ohranjanje statusa quo zaradi tega, ker učinkovitost pomeni ne le enako, ampak morda celo večjo uporabo in porabo energije, ne pa njeno zmanjševanje. Treba je proizvajati in trošiti manj in pika, če pričakujemo neko "produktivnost" v našem odnosu do narave.
Po drugi strani celotno hiperprodukcijo (in hiperpotrošnjo) zadnjega stoletja lahko gledamo kot izredno neučinkovito in za človeka potencialno pogubno "rabo energije" na ravni planeta. Tako da se mi termin učinkovitost v teh kontekstih zdi povsem uporaben, prav tako produktivnost. Namesto, da se bojimo njihove "neoliberalne kontaminacije", jim raje damo nove pomene in kontekste. Imanentna kritika je vedno najmočnejša, konec koncev je tudi še vedno najbolj kritično branje kapitalizma, torej Marxovo, bilo imanentno in izhajalo iz toposov klasične ekonomije. Okoljski diskurz, ki se absolutno odpove "neoliberalnemu jeziku", je v nevarnosti, da je realni domet njegove kritike le omejen; prav tako res… Beri dalje »
Se delno strinjam, a se sprašujem naslednje- Ali to pomeni, da se borimo proti neoliberalizmu z njemu lastnimi orožji?- In če je temu tako. ne verjamem, da bo to prineslo kaj produktivnega v odnosu do narave, temu preprosto ne verjamem. Potrebna je sprememba videnja človeka in njegova percepcija in odnos do narave in v učinkovitosti te spremembe pač ne vidim, saj naravo vidi le kot vir, sredstvo. Hiperprodukcija v sebi nosi na žalost veliko bolj zle stvari, kot le neučinkovito rabo energije. Mogoče sem patetična in naivna, ampak menim, da hiperproducentom manjka predvsem spoštovanje življenja kot takega.