Vsem se nam je že kdaj zgodilo, da smo mail poslali na napačen naslov, ali pa je k nam prispelo e-pismo, ki je bilo namenjeno našemu soimenjaku ali pa se je preprosto zgodila pomota. Seveda se lahko ob takšni napaki navadni smrtniki le jezimo sami nase in upamo, da bo naslovnik naše pismo hitro izbrisal ali ga vsaj ignoriral.
Zanimiva zgodba s pismom, ki je bilo poslano na napačen naslov, se pravkar odvija v ZDA. Kot poročajo (Bank sues Google for identity of Gmail user), je nek bančni uslužbenec pomotoma poslal na nepravi e-naslov osebne podatke 1325 bančnih komitentov. Napako je seveda hitro opazil in naslovnika prosil, naj prej poslani mail takoj izbriše. Vendar odgovora ni dobil. Zato se je banka odločila, da bo od Googla poskušala dobiti podatke o identiteti naslovnika. Google je na zahtevo odgovoril, da podatke posreduje zgolj na podlagi sklepa sodišča. Banka je zato vložila tožbo.
Zanimivo bo spremljati, kako se bo zgodba razpletla. Za banko je povsem jasno, da mora storiti vse, kar je v njeni moči, da zaščiti svoje komitente, sicer jih bo izgubila. Seveda bi jih najlažje zaščitila tako, da bi tajne podatke pošiljala kriptirano. Če naslovnik ne bi imel ključa, mu poslano ne bi nič koristilo.
Sodišče pa mora takšno zahtevo, vsaj po mojem mnenju, nujno zavrniti. Če ne drugega, bi se nanjo lahko sklicevali, da bi pridobili identiteto naslovnika, ki jo želimo iz kakih povsem drugih manj plemenitih interesov. Samo domnevno tajni mail pošljemo in sodišče nam omogoči, da izvemo, kdo se skriva za e-naslovom.
Mogoče bo koristil še kak malo bolj pravniški komentar…
No, korak preko sodišča je dovolj kompliciran, da bo težko zlorabljen.
Tako da bi ne bil presenečen, če bi sodišče odredilo, da se identiteta razkrije, vendar za točno določen namen.
Jasno je tudi, kdo je zmočil, kdo mora plačati strošek, in prav bi bilo, da bi sodišču banka naložila poleg plačila vseh stroškov še globo za malomarno ravnanje s podatki.
Ne bo zelo pravniški ali zelo premišljen komentar, a ko Sašo že vabi, nekaj kratkih pripomb (ki so vendarle kar zrasle): 1. Marsikaj je seveda odvisno od presoje konkretnega sodišča po relevantnem pravu v konkretnem primeru. To je področje, ki je tudi v ZDA še dokaj nejasno. Pred kakšnim mesecem je denimo Google skupaj z neko anonimno blogerko izgubil podoben sodni spor, ki ga je sprožila prizadeta tožnica. Sodišče je tam Google prisililo, da je razkrilo identiteto vpletene blogerke, zaradi česar naj bi ta zdaj celo razmišljala o odškodninski tožbi zoper Google. (Kar je spet svojevrsten "haha".)(Več denimo tu: http://www.nydailynews.com/gossip/2009/08/23/2009-08-23_outted_blogger_rosemary_port_blames_model_liskula_cohen_for_skank_stink.html.)… Beri dalje »