| Kakšna je oblika Rimske ceste, osnovne mere, dolžina, širina, globina? Ali se materija v središču naše galaksije loči od materije obrobja? |
Rimska ali Mlečna cesta je galaksija, ki ji pripada tudi naše osončje. Je primer spiralne galaksije in vsebuje nekaj sto milijard zvezd. Galaktični disk ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, vendar pa disk obdajajo še osamljene zelo stare zvezde, stare okoli deset milijard let, in kroglaste kopice (gruče), ki ujete v gravitacijski potencial diska sestavljajo nekajkrat večji galaktični halo. Galaktični halo je tudi območje temne snovi, to je snovi, katere gravitacijski privlak lahko merimo preko vpliva na dinamiko galaksije, je pa ne vidimo, saj ne seva.
Veliki oblaki medzvezdnega prahu nam zastirajo pogled na večji del Mlečne ceste, vendar pa lahko z infrardečimi sateliti vidimo skozi prah ter tako dobimo vpogled v strukturo Galaksije. Jedro galaksije je tako sestavljeno pretežno iz rdečih zvezd starejših spektralnih tipov. Te zvezde so v povprečju hladnejše kot tiste v vejah Galaksije, kjer nastajajo nove zvezde. V središču jedra se kaže svetla zgostitev – galaktično jedro, ki ima prav v sredini še prav posebno svetlo točko. Radijska slika galaktičnega jedra pokaže spiralo vročega plina, ki pada proti nečemu, kar bi bila lahko tudi črna luknja z maso okoli 2,6 milijona mas Sonca.
V bližini centra Rimske ceste se sproščajo velikanske količine energije, le ta pa se prek pospešenega gibanja elektronov v magnetnem polju pretvarja v svetlobno energijo. Svetloba, ki jo sevajo elektroni osvetljuje ostanke zvezdnih eksplozij (levo). Povečan del jedra Galaksije v radijskem delu spektra kaže spiralo vročega plina, ki se verjetno vrtinči okoli črne luknje (desno).
Naš sončni sistem se nahaja v tako imenovani Orionovi veji spirale, približno 25.000 svetlobnih let od centra Galaksije. Vsakih 225 milijonov let naše sonce obkroži center, tako da ga je od nastanka do danes obkrožilo že okoli 20-krat.
Nekaj satelitskih galaksij se nahaja v neposredni bližini Rimske ceste. Dve izmed njih – Veliki in Mali Magellanov oblak lahko vidimo le z južne poloble. Najbližja galaksija je majhna sferoidna galaksija Sagittarius.
Panoramski pogled na Rimsko cesto pri različnih tipih svetlobe (različna območja elektromagnetnega spektra).
Sredina galaksije je na sredi pasov.
