Oznaka: cepljenje

Nova priložnost za preprečevanje in zdravljenje demence.

Poceni cepiva proti HPV lahko rešijo na milijone življenj.

Zavedati se moramo, da le hiter prenos informacij sam po sebi ni dovolj, da se začnejo ideje tudi nadgrajevati in pretvarjati v zaupanja vredno znanje ter v uporabne izdelke in storitve.

Marsikdo je pripravljen plačati višjo ceno za živila in zdravila samo zato, ker na ovitku piše, da so naravna.

Vbrizganje cepiva v telo lahko primerjamo s prijavo na tečaj samoobrambe, na katerem se naučimo prepoznati in premagati točno določenega nevarnega napadalca.

Kopija daljšega intervjuja za časopis Primorske novice o covidu, pandemiji, zaupanju v stroko, komuniciranju znanosti in problemih demokracije.

Portugalsko je epidemija zadnjo zimo močno prizadela, saj je bil njen zdravstveni sistem nekaj časa na robu sesutja. Dobrega pol leta kasneje je stanje v državi povsem drugačno. Kaj se je spremenilo?

Zakaj takšne razlike v odnosu do epidemije med evropskimi državami, ki se po vrednotah prebivalcev ne razlikujejo prav dosti?

Kopija intervjuja iz revije Mladina z odgovori na najrazličnejša vprašanja, ki jih odpira epidemija.

Zgolj boljše informiranje ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja. Pomembno je, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena.

Za spodbujanje cepljenja je pomembno, da pridejo spodbude do tistih, ki še niso odločeni, iz čim več različnih koncev. Pri odločanju za cepljenje gre namreč bolj kot za pojasnjevanje in soočanje argumentov za vprašanje zaupanja in vsi pač ne zaupamo istim avtoritetam.

Postopek proizvodnje posamezne serije cepiva mRNK traja pri podjetju Pfizer približno dva meseca, pri čemer poudarjajo, da je več kot polovica časa namenjena analizi kakovosti in čistosti vmesnih produktov ter končnega izdelka.

Življenjske izkušnje znanstvenice Katalin Karikó in izjemen uspeh tehnologije cepiv mRNK pričajo o tem, da se moramo začeti zavzemati za več dobre in manj odlične znanosti.

Cepiva so dobrina, ki nam je trenutno dostopna v zelo omejenem obsegu. Iz načina, kako se posamezna družba loti razdeljevanja redke dobrine, lahko izvemo veliko o njeni etični ozaveščenosti.

Kako bomo od študentov pričakovali kritično mišljenje in avtonomnost, če smo v kritičnih trenutkih kot ustanova in njeni posamezniki izbrali pot molka in udobja?

Pri novi tehnologiji genetskega cepiva v tovarni ne izdelajo in nato v telo ne vbrizgajo dejanskih virusnih beljakovin, ampak le informacijo v obliki molekule RNK ali DNK. Ko te molekule prispejo v celice telesa, začnejo izdelovati beljakovine, ki jih nato kot tujke prepozna imunski sistem in izdela posebej prilagojeno orožje za obrambo.

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

Pri odzivanju na napačne in zavajajoče informacije moramo paziti, da z nespretno reakcijo ne naredimo več škode kot koristi. Priporočljivo je, da se držimo nekaj preprostih pravil, s katerimi preprečimo, da bi "lepljive" neresnice dodatno razširili in tako povzročili nove težave.

Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v Klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.