Thomas L. Friedman, kolumnist časopisa The New York Times, danes v članku Revolution Hits the Universities navdušujoče piše o “Massive Open Online Courses” (prosto dostopnih spletnih predavanjih za široke množice), ki jih zadnja leta ponujajo najboljše univerze sveta:
Nothing has more potential to lift more people out of poverty — by providing them an affordable education to get a job or improve in the job they have. Nothing has more potential to unlock a billion more brains to solve the world’s biggest problems. And nothing has more potential to enable us to reimagine higher education than the massive open online course, or MOOC, platforms that are being developed by the likes of Stanford and the Massachusetts Institute of Technology and companies like Coursera and Udacity.
Sestavek o novi obliki masovnega poučevanja je v soboto objavil tudi Dnevnikov Objektiv: Boris Upelj – Najboljše univerze v vaši dnevni sobi:
Sebastian Thrun, v Nemčiji rojeni znanstvenik, je kot profesor umetne inteligence na univerzi Stanford poleti 2011 svoj predmet odprl svetu. Upal je, da bodo na spletu dostopna predavanja privabila nekaj tisoč ljudi. Toda še preden so se predavanja dejansko začela, je bilo prijavljenih 160 tisoč posameznikov. Ostalo je zgodovina. Thrun je zapustil mesto na univerzi in se s projektom Udacity posvetil »demokratizaciji izobraževanja« … Andrew Ng in Daphne Koller sta svoj projekt, ki je luč spleta ugledal samo nekaj mesecev za Thrunovim, poimenovala Coursera. Za razliko od Udacityja sta želela pritegniti k sodelovanju čim večje število univerz. In zadela v polno. Coursera je potrebovala samo štiri mesece, da je prebila magično mejo milijon uporabnikov, kar pomeni, da je rasla hitreje kot facebook. Partnerstvu se je doslej pridružilo že 33 večinoma ameriških univerz, med bolj zvenečimi imeni velja omeniti vsaj Duke, Princeton in Stanford. Na Courseri je trenutno na voljo več kot dvesto različnih predavanj, vpišete pa lahko vse od principov makroekonomike in prava Evropske unije do osnov farmakologije.
Ob tem se seveda kar samo zastavlja vprašanje, kaj bi iz Slovenije lahko ponudili svetu v tej novi obliki masovnih internetnih predavanj? Ena možnost, ki bi brez dvoma pritegnila publiko vsega sveta, bi bil gotovo predmet “The Pervert’s Guide to Philosophy” vsem dobro znanega predavatelja. (Če ima morda kdo kako boljšo idejo, naj se prosim oglasi.)
Organizator prvega globalnega MOOC-a iz Slovenije bi bile lahko “Združene javne univerze Slovenije”, ki imajo dovolj akademskega ugleda in tudi spodobnost organizacije tovrstnega podviga. Kaj menite?
Menim, da je prvi pogoj za to, ki ga je potrebno doseči v Sloveniji, da sploh postane sprejemljivo, da je kakšno predavanje v sklopu rednega pedagoškega dela na univerzitetni ravni lahko tudi v (dobri) angleščini. V večini primerov namreč še vedno ni tako.
N. V.
Zakaj ne bi bila fizika. Recimo ti Sašo obvladaš. Torej najdeš sponzorja in narediš kaj.
Čeprav razumem vaš namig in se v osnovi z njim strinjam, bi sam dejansko, namesto zgolj enega avtorja, če že kaj, svetu ponudil teorijo "ljubljanskega kroga", ki vsaj meni ponuja resnično kvaliteten študij različnih področjih filozofije in kritike kulture. Naj tu ne naštevam vseh filozofinj in filozofov tega kroga, omenil bom zgolj, da njihovo delo resnično lahko neka materija, ki bi jo bilo vredno deliti z ostalim svetom.
Dragan Stojanović
Seznam aktualnih MOOC-ov: Free Online Certificate Courses & MOOCs from Great Universities: A Complete List | Open Culture