Ranka Ivelja danes v Dnevniku o stanju v našem akademskem svetu, ki ni zmožen avtonomije: Avtonomija kot blagor in palica.
“V javnosti je na primer ostalo neopaženo, kako nenavadno se največji univerzi in sindikati obnašajo do rešitev, ki povečujejo univerzitetno avtonomijo. Predlagana sprememba, po kateri bi fakultetna vodstva lahko povečala ali zmanjšala neposredno pedagoško obveznost učiteljev, je s tega vidika univerzi prijazna in vendar je minister tudi zaradi te rešitve ostro kritiziran. Kdo bi rekel, da akademiki avtonomijo načelno slavijo, v praksi pa zavračajo. Povsem jasno je namreč, da dekani najbolje vedo, kdo komaj kaj raziskovalno dela, kdo pa bi krvavo potreboval več časa za delo pri projektu. Zato bi lahko veliko bolj smotrno določali pedagoško obveznost od togih predpisov. Javna skrivnost je tudi, da ni tako malo rednih profesorjev – tem se ni treba več ponovno habilitirati – ki v resnici delajo le dobrih šest ur na teden. Ali potemtakem učitelji ne zaupajo svojim dekanom? Se bojijo »akademske« izdaje?
Odgovor je da. Celoten sistem namreč deluje tako, da na mnogih fakultetah vladajo kaste, katerih moč ni nujno premo sorazmerna z njihovimi akademskimi dosežki, novo znanje pa v veliki meri ustvarjajo prekerno zaposleni mladi sodelavci. In ti bodo po spremembah 63. člena prvi na udaru, kljub še tako odličnim dosežkom.”
Ivelja je zadela zebljico na glavico. V ZDA je povsem obicajno, da imajo raziskovalno manj aktivni clani akademskega zbora visjo pedagosko obremenitev, raziskovalno aktivni pa manjso. Ob tem ni videti nikakrsnih uporov, ali zamer, temvec je to posamezniki ob morebitnem zmanjsanju raziskovalne aktivnosti povsem pricakujejo. Ce recimo vodja oddelka nepravicno razporeja preveliko pedagoskih ali administrativnih obremenitev ljudem, ki veliko raziskujejo, potem je lahko preprican, da bodo tovrstni kadri pobegnili, ce le bodo lahko. To pa ni tisto, kar si uspesen vodja zeli.
V Sloveniji je premalo osebne odgovornosti, manadgerji (torej tudi vodje oddelkov) pa niso managarji, temvec le uveljevalci pravil…
Zanimivo je tudi nadaljevanje izseka: Celoten sistem namreč deluje tako, da na mnogih fakultetah vladajo kaste, katerih moč ni nujno premo sorazmerna z njihovimi akademskimi dosežki, novo znanje pa v veliki meri ustvarjajo prekerno zaposleni mladi sodelavci. In ti bodo po spremembah 63. člena prvi na udaru, kljub še tako odličnim dosežkom. Ko ne bo kje vzeti, bodo oni morali spokati svoje prenosnike in oditi v svet. Ministra bi to moralo zanimati, četudi ne bo on tisti, ki jih bo odpuščal. Navsezadnje so ga včeraj trije ugledni inštituti, Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo, javno opozorili, da… Beri dalje »
Avtorica je verjetno mislila na opozorilo, ki so ga v Dnevniku povzeli v okvircku kot del sestavka "Študij naj bo pravica, ne privilegij", na voljo tukaj Nazadovanje in beg intelektualcev "Žal zaznavamo, da Slovenija na raziskovalno-razvojnem področju kljub prizadevanjem znanstvenikov in razvojnikov v gospodarstvu nazaduje od leta 2009. To je direktna posledica sistematičnega zmanjševanja sredstev, namenjenih za znanost in razvoj. Če se Slovenija želi povzpeti po lestvicah konkurenčnosti, je treba ta trend obrniti že v naslednjem proračunskem obdobju," sta opozorila predsednik Znanstvenega sveta Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Dragan Mihailović in predsednica znanstvenega sveta Kemijskega inštituta doc. dr. Simona Golič… Beri dalje »
Zavrtaniku ocitno ustreza, da bi sam naravnaval obremenitve profesorjev (iz http://narocanje.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042553068): …Rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik pa na visokošolsko sfero, kot je znano, gleda nekoliko drugače od denimo svojih ljubljanskih in mariborskih kolegov. Osebno meni, da bi morale univerze same določati obveznosti profesorjem in drugim zaposlenim – najbolje bi bilo, če v zakonu ne bi o tem nič pisalo. Glede sprememb imenovanja v svet NAKVIS pa meni, da ni tako važno, kdo imenuje člane v ta svet, temveč da res izbere najboljše in najbolj strokovne ljudi, ne pa uradnike, ki bodo uresničevali interese tega ali onega lobija. Na razmere… Beri dalje »
Prosim za nasvet. Čez en teden se začnejo predavanja, naš faks pa je v totalnem kaosu. Zgoraj opisane klike v dekanatih so v paniki in razmišljajo le še o šparanju, in to takem, ki bi jih obdržalo na oblasti. O kvaliteti študija ne razmišlja nihče. Minister le cinično modruje. In sedaj me zanima, kaj lahko izboljšanje situacije naredim kot asistent, ki pri odločanju na faksu nima nobenega vpliva (danes sem hotel na dekanatu nekaj pripomnit, pa so me vrgli ven). Naj le žalostno gledam, kako mi faks tone pred očmi, akademske klike po se otročje kregajo z ministrom, kdo je… Beri dalje »
Uf, če je že pri vas kaos, kaj bo šele pri nas 😉 Jaz imam jutri sestanek v "petem", se že veselim.
@Kolesar: "Naj grem s transparentom na ulico?"
Nikar, kaj boš počel na ulici. Problem je na fakulteti, ne na ulici. Zavzami(te) jo.
Dragan Stojanović
Zelo malo verjetno je, da bi v Ljubljani lahko delal na fakulteti ali akademiji, ki je ni soustanavljal Franc Bizjan s.p. (glej povezavo na blog). Zato se morda v teh norih časih velja po pomoč zateči k podutiškemu mojstru pločevine in laka.
http://bimbovoblogokletstvo.wordpress.com/2011/11/24/studentom-filozofske-fakultete-ul-in-drugim/
In to le z 282 evri. Ni cudno, da je UL sedaj tako brez denarja…
Kaj če bi ustanovili "slabo univerzo" in nanjo prenesli vse klike, barone in druge nesposobneže, ki ovirajo normalno delo in razvoj?
Ideja, ki bi v trenutku uredila veliko problemov našega akademskega sveta: Kaj če bi resetirali univerze? To bi preprosto pomenilo, da se morajo vsi učitelji brez izjem na novo habilitirati. Mogoče bi to lahko predlagal kar sam rektor skopaj z ministrom?
Vprašanje: kaj mislite o plačani pedagoški nadobremenitvi?
Sicer nisem pedagog, a menim, da bi se jo moralo tretirati kot nadure pri "navadnem" delu. Torej izjema, ne pravilo. Kar se oddela pa vsekakor mora biti placano, tu ni dileme.
Seveda je problem, ker v casu pred krizo "napihnjenih" studijskih programov verjetno ni mogoce izvesti na ta nacin, a potrebno je vsaj na dolgi rok normalizirati stanje.
Verjetno bi bilo bolj normalno, ce bi dekani sami razporejali pedagoske obremenitve. V normalnih razmerah to povsem v redu deluje.