Ima kdo kako idejo, zakaj obstaja veliko zelo dobrih “pop” knjig s področja naravoslovne znanosti, zelo malo oziroma skoraj nič pa s področja družboslovja in humanistike? Zaenkrat se nagibam k razlagi, da so naravoslovci že dolgo primorani za svoje raziskave iskati podporo tudi v širši javnosti, humanistom pa tega do zdaj (še) ni bilo treba početi.
-
Zanimivo vprašanje na katerega verjetno ne obstaja enoličen odgovor. Moje mnenje je, da je veliko "pop" družboslovja in humanistike v t.i. klasični literaturi.
Npr. od Flauberta izveš nekaj o ženski psihologiji, Cankar ti da misliti o pravicah in krivicah, Steinbeck o morali, W. Golding o družbenih spopadih, Twain o odraščanju, Nabokov o hrepenenju, Rand, Orwell, Huxley, Bradbury …
Razen če si imel v mislih bolj ekspliciten "pop" humanizem, kot recimo Zofijin svet.
Lp, jZ
V mislih sem imel predvsem klasično pop znanost, ki dosežke posamezne znanstvene panoge prevede v obliko, ki je razumljiva in zanimiva za nekoga, ki nima vnaprejšnjega znanja in ne pozna terminologije konkretne vede.
S področja psihologije jih je še preveč, res pa je da so bolj psevdo kot pa pop.
Agata
Bi rekel, da je to tudi povezano s tem, da se recimo DMFA trudi z popularizacijo fizike/matematike, koliko pa se SFD trudi?
Fiziki iz FMF imajo se dodatne informativne dneve na srednjih solah, a dela kdo kaj taksnega iz FF?
Verjetno je potrebno vzbuditi interes pri mladih, da bodo vzeli kaksno "pop" knjigo v roke.
V to kategorija spadajo knjige "A very short introduction to…" Mislim, da se prevajajo tudi v slovenščino. Poleg tega pa, če pogledamo kaj vse trdijo pop knjige s področja kognitivnih znanosti in evolucijske psihologije, za klasično družboslovje tako ali tako ni več nobenega upanja.Med solidne pop knjige s področja družboslovja pa bi morda lahko uvrstili knjige Naomi Klein, Jared Diamond, Fukuyama… Mislim, da v njih ni ravno ne vem kakšnih konceptov in pojmov, ki bi jih bilo težko razumeti brez predznanja. Tistemu, ki jih pozorneje prebere pa tudi vzbudijo željo po tem, da bi o obravnavani problematiki izvedel kaj več.… Beri dalje »
Jaz bom malo skrenila od originalnega vprašanja in postavila drugo, po mojem mnenju še bolj pereče: zakaj že v splošnih gimnazijah bolj poudarjamo naravoslovne vede (o biologiji, fiziki in kemiji zvemo razmeroma veliko), določene vede so pa povsem zapostavljene, kot na primer pravo ali ekonomija. Mogoče se je šolstvo, odkar nimam več stika z njim, kaj spremenilo, ampak ali ima danes običajna gimnazija na svojem urniku kaj prava in kaj ekonomije? Ker – roko na srce – običajen državljan se v življenju pogosteje sreča z bankami, obrestmi, delnicami, dobičkom ter kupoprodajnimi pogodbami, zapuščinskimi zadevami … kot pa z hidrostatskim skeletom… Beri dalje »
Se strinjam, da bi bil en predmet, ki bi pokrival t.i. "državljansko pismenost" (osnove pravnega sistema, osnove ekonomije in podjetništva ipd.) zelo dobrodošel. Bi moral biti dokaj praktično in ne teoretično zastavljen: recimo, kako ustanoviti in voditi podjetje ali s.p., kako se pritožiti na nek organ, kakšni so razni upravni in drugi postopki ipd.
Menim, da je naravoslovje že nekaj časa "in". K temu so pripomogle tudi knjige Hawkinga, Richarda Dawkinsa in ne nazadnje SF literatura z A. Clarkom na čelu (po moje)
"Naravoslovka", na gimnaziji fizika in kemija skupaj zaležeta za eno slovenščino. Biologije je manj od zgodovine. Ekonomijo imamo na gimnazijah! Reče se jim "ekonomske gimnazije". Za pravno še nisem slišal. Pa niti nisem proti, če bi imeli pravno gimnazijo oziroma pravo kot izbirni predmet. Upam, da vidiš, da je na gimnaziji vsega po malo. Če bi želela vsiliti pravo, potem moraš recimo ukiniti fiziko. S tem se ne strinjam. In to počnejo ravno na ekonomskih gimnazijah. Gimnazijci potem vedo vse o ekonomiji (očitno), berejo pa horoskope in mislijo, da je bil Einstein prevarant. "Ker – roko na srce – običajen… Beri dalje »
"A veš, kaj je fizika. To je tista znanost, ki proučuje vse, kar je!"
No comment.
Ironija vsega – ta stavek se je pojavil v postu, kjer se govori o zanemarjanju DRUŽBOslovja in humanistike.
Ja, vem. Ampak sem moral napisati. Ne bi bil cel, če ne bi. Je v kontekstu tega, kar je napisala "Naravoslovka".
ZdravaPamet, mislim, da si zgresil poanto Naravoslovke. Ni problematična količina in prisotnost naravoslovnih predmetov na gimnazijah.Problem je, da naj bi gimnazija dajala splošno znanje iz vseh področij. Tako kot je prostor v gimnazijah za likovno umetnost, glasbo, sociologijo, posihologijo, filozofijo, bi se moral najti prostor tudi za ekonomijo in pravo. Seveda to terja neke spremembe, ampak point je, da sta tudi te področji zelo pomembni za vse ljudi v vsakdanjem življenju. Vse seveda ne zanima vse, ampak gimnazija naj bi ti dala pregled vsega. Specializiraš pa se na fakulteti. Vsak se sreča s pogodbami in je koristno, da vsaj malo… Beri dalje »
Ekonomija je na splošni gimnaziji izbirni predmet (280ur).
Zdajle sem na hitro pregledal gimnaziske učne načrte.Izgleda, da je stvar taka: malo ekonomije pri geografiji, malo pri zgodovini. Sociologija. Porazno! Kot, da ekonomija ne obstaja. Pa ravno to dvoje bi morali v gimnaziji združiti. Ekonomska sociologija. Vraga, saj so o tem pisali od Smitha, Milla, Marxa, Durkheima, Webra idr. naprej.
Točno tako. Politična ekonomija se ukvarja z zelo širokimi družbenimi vprašanji izkoriščanja sredstev, prerazporeditve dobrin, rasti, delovanja ekonomskih subjektov. Upravičeno bi morala biti del obveznega učnega programa.
"Vsega pomalem" ne moreš imeti v gimnaziji. Kdor to meni, se nikoli ni zares učil, ali vsaj poskusil zares učiti iz učbenikov, ki so prilagojeni za "vsega pomalem". Si se piflal, zato ker so od tebe zahtevali le reprodukcijo izrečenih besed. Zgodovine je tri ure na teden tri leta. Če to skrčiš na dve uri na teden (zavoljo "vsega pomalem"), zgodovini toliko vzameš, da se je dijaki ne bodo več mogli učiti. Učiti nekaj pomeni. Podpiram pa idejo o pravu kot predmetu. Me prav nič ne moti. Ni pa to predmet, ki bi ga jaz poslušal eno uro na teden… Beri dalje »
Število ur pri posameznem predmetu določiš na podlagi učnega načrta, kaj naj bi dijaki slišali. Seveda ne moreš pokriti vsega in vzameš, kot ti praviš, vsega malo. To je pač cena univerzalnosti gimnazije, ki mora pokriti zelo različna področja za ljudi z različnimi interesi. Ne razumem, na kakšen način idealistična naj bi bila gimnazija? V čem sta pravo in ekonomija neidealistična? To sta vendar področji, s katerimi se bodo vsi srečali, hkrati pa bi jim zelo olajšalo razumevanje sveta, v katerem živimo. Ja, idejo o ukinitvi denarja prihaja od nevednih fanatikov, ki ne razumejo, kaj denar sploh je. To sem… Beri dalje »
Saj se strinjam, tudi pravo bi verjetno kdo rad poslušal ali ekonomijo. Jaz pač ne. Menim celo to, da je fizika nad vsemi temu predmeti. Fizika namreč študira in pojasnjuje ne samo svet, v katerem živiš, ampak celo vesolje. Hočem ti povedati (idealistična gimnazija), da noben od teh predmetov, pravo, ekonomija, niti fizika ali matematika, ne bodo olajšali razumevanja sveta. Ni cilj gimnazije, da bi dijaku olajšala razumevanje sveta. Tudi če bi ga učili vse o vsem. Ne pravim, da pravo ni neidealistično. Mislim, da je še kako idealistično. Ampak ne moreš ga uvesti v gimnazijo, zato ker je "še… Beri dalje »
Ne morem se strinjati s tabo glede večvrednosti fizike. Mislim, da ne moreš tega tako kategorično reči in kaže nespoštovanje do ostalih ved. Menim, da bi bile ekonomske in pravne vsebine primerne za vključitev v gimnazijo in so primerljive likovni umetnosti, sociologiji in podobnim predmetom. Ja, to zahteva določena prilagajanja. Zagovarjam samo stališče, da to sodi v gimnazijo. Denar je le menjalno sredstvo. Da nam ni potrebno menjati blago za blago, tukaj posreduje denar, ki je splošno sprejeto menjalno sredstvo. Denar te ne naredi bogatega. Denar namreč sam po sebi nima vrednosti. Bogat si zaradi tega, kar lahko kupiš z… Beri dalje »
Razumem. Sicer zelo spoštujem ostale vede. Ampak fizika je nekaj posebnega, mi je žal. In to niti ni moje osebno mnenje. Denar te ne naredi bogatega? Se šališ?In ravno denar ima danes vrednost. Saj zadaj nima več zlata ali srebra že celo stoletje. Tisti papir, ki ga smatraš zgolj za "menjalno" sredstvo, je v resnici bolj važen kot dejanska vrednost reči.Vzroki, zakaj pride do razlike v vrednosti denarja, pa so kakšni?Bom direktno vprašal. Bi dijake učil samo o dejstvu, da so razlike, in jim pripovedoval zgodbice o tem "lepem" denarju kot menjalnem sredstvu. Ali bi ga tudi kritiziral? Bi jim… Beri dalje »
Ne razumeš. Denar je le menjalno sredstvo. Danšnji denarni sistem temleji na zaupanjuv institucijo denarja. Papir ni vreden nič, vredno je zaupanje, da lahko s tem papirjem kupuješ druge dobrine.
Mislim, da zdaj terjaš preveč odgovorov, ki presegajo ta forum. Žal mi je, da si tako razočaran nad sistemom, v katerem živiš. To pripisujem tudi temu, da stvari pač ne razumeš dovolj in vse dojemaš kot zaroto in nepravičnost.
Lahko pa kdaj drugič kaj rečeva o tem, če želiš.
Okej. Morda.
(ZdravaPamet)
No, Anonimni, povprečen gimnazijec lahko pogleda na wikipedijo in ugotovi, da je funkcija denarja kot menjalnega sredstva le ena od štirih funkcij, ki mu jih pripisuje ekonomska teorija. Sicer pa je škoda, da ne poveš kaj več: morda pa bi koga le uspel poučiti, da bi razumel dovolj o tem, kako so ekonomske dobrine pravično razporejene v sistemu, v katerem živi.
Če bi vzel za merilo zgodovino kot osrednjo humanistično vedo, je mogoče kvantitativno razmerje kar drugačno: v velikih knjigarnah so police z zgodovinskimi monografijami, namenjenimi širšemu bralstvu, vsaj tako obsežne kot tiste s pop-science.
Mislim, da je lahko humanistika drugje bistveno bolj pop kot pri nas. Recimo v Nemčiji je bil dlje časa Richard David Precht z svojimi pop-filozofskimi knjigami na vrhu SPIEGEL bestseller lestvice. Njegova knjiga "Wer bin ich – und wenn ja, wie viele?" (Kdo sem – in če, koliko?) je bila non-fiction bestseller leta 2008 in 3. mesto na bestseller listi desetletja za non-fiction. 3Sat je posnel zelo lustno serijo kratkih uvodov v filozofijo.recimo: ali ZDF je 10 let snemal Das Philosophische Quartett z Sloterdijkom in Safranskim SF1 ima tedensko oddajo Sternstunde Philosophie, kjer gostijo kar velika imena. Potrebno je populacijo… Beri dalje »
Ja, naravoslovno-tehnični kadri so deficitarni, ekonomski faks pa premore že vsaka vaška univerza.
Jaz bi rekla, da je razlog čisto politični; spodbuja se poznavanje naravoslovja z namenom nekega gospodarskega razvoja, družboslovje in humanistika pa sta od vedno trn v peti odločevalcem.
Lahko bi potegnili vzporednico ali analogijo s kulturo in športom; zakaj se šport toliko promovira, časti in financira, kultura pa…saj vemo kako je z njo.
Manj ko čreda pozna določene tematike, lažje je z njo manipulirati…
Na nas je, da to spremenimo. Sašo, hvala za odprtje tega vprašanja, meni se zdi zelo pomembno!
lp,
Maja
Ah, še dobro, da je na zavodih za zaposlovanje še pred krizo viselo na tisoče diplomantov družboslovja in humanistike, nekateri pa še vedno vidijo potrebo po popularizaciji teh področij. Odločitev, da se produkcijo takih kadrov omeji, produkcijo deficitarnih kadrov pa vzpodbudi, je povsem racionalna odločitev; če kdo vidi v tem poskus manipulacije množic, pač njegov problem. Sama popularizacija naravoslovja v osnovni in srednji šoli pa s trenutno politiko nima nobene zveze: komisije za popularizacijo (npr. matematike) pri DMFA obstajajo že desetletja in kljub njihovemu prizadevanju (preko izdaje poljudnih knjig – prvi prevod Hawkingove Kratke zgodovine časa je npr. izdala ravno… Beri dalje »
Še dobro, da si napisal "še pred krizo", ker današnja situacija ni več taka. Še par mesecev nazaj je bilo na zavodu nekoliko več nezaposlenih naravoslovcev, ki so v povprečju tudi dlje časa iskali delo (dvomim da se je v par mesecih kaj bistvenega spremenilo). Tudi vpis na naravoslovne študije ni porazen (no odvisno od pričakovanj): pogledal sem letošnji vpis na Univerzo v Ljubljani in seštel vpise na družboslovje/naravoslovje. Bistvene razlike ni, na naravoslovne študije jih je vpisanih celo nekaj več. Jaz kakšnega posebnega problema v razmerju števila naravoslovcev/družboslovcev ne vidim. Na splošno pa podpiram čimbolj izobraženo prebivalstvo (kvalitetno izobraženo… Beri dalje »
Verjetno se opiraš npr. na tole: http://www.rtvslo.si/slovenija/vec-brezposelnih-naravoslovcev-kot-druzboslovcev/282994 Ta članek je tendenciozen, ker ne definira, kaj šteje pod družboslovje in kaj naravoslovje. Sam pod "naravoslovne" kadre uvrščam tudi tehnične kadre, pod "družboslovne" kadre pa tudi socialne delavce, humaniste in umetnike. In realnost (zapisana tudi v članku) je seveda taka: "Analiza zaposljivosti diplomantov Univerze v Ljubljani je pokazala, da se najlažje zaposlijo zdravniki, računalničarji, tehnologi in gradbeniki ter pravniki. Najtežje dobijo službo socialni delavci, varnostniki, humanisti in umetniki." Dvomim pa, da so razni ekonomisti in diplomanti FDV lažje zaposljivi kot kaki inženirji ali diplomanti FMF. Kar se tiče letošnjih prijav: morda je… Beri dalje »
Mimogrede, en komentator pod omenjenim člankom dvomi v podatke, ki sta jih navedla novinarja: "Na spletni strani ZRSZ imajo popolnoma drugačne rezultate. Samo če pogledamo 3 podskupine vidimo, da je družboslovcev VSAJ 2923 in ne samo 1338. Družboslovje (Stari: uni + mag + dr) = 1049 + 55 + 16 = 1120Družboslovje (Bolonja: vs 1.st + uni 1.st + 2.st + 3.st) = 4 + 44 + 15 + 0 = 63SKUPAJ = 1183 !! Ekonomisti in sorodni (Stari: uni + mag + dr) = 847 + 114 + 5 = 966Ekonomisti in sorodni (Bolonja: vs 1.st + uni 1.st… Beri dalje »
Pogledal sem na ZRSZ in pripomba tega komentatorja je na mestu. V članku med družboslovce verjetno niso prišteli ekonomistov in pravnikov. Če te odštejemo so številke takšne, kot jih navajajo v članku. Številke za ekonomiste in pravnike pa so naravnost astronomske: med njimi je več iskalcev zaposlitve kot med ostalimi družboslovci IN naravoslovci skupaj! (in pri tem sem upošteval vse kar si naštel: socialne delavce, humaniste, umetnike,..). Tu je tabela: http://shrani.najdi.si/?1q/QT/4h6DaIH2/iskalcizaposlitve.jpg Največja anomalija in po mojem edini pravi problem pri teh številkah so ekonomisti. Ostalo se meni ne zdi problematično (je pa nenavadno, da je med pravniki kar nekaj brezposelnih,… Beri dalje »
Pravzaprav nam le število nezaposlenih še ne da realne slike zaposljivosti: če diplomira 1000 sociologov na leto in jih je 500 na zavodu, je to še vedno boljše kot če diplomira 150 gradbenikov in jih je 100 na zavodu.
Torej potrebno bi bilo pogledati kolikšno je razmerje med številom diplomantov in številom iskalcev zaposlitve na vsakem področju posebej, šele tako bi dobili realno sliko o zaposljivosti.
To je res, ampak omenjeni članek navaja analizo zaposljivosti (sicer ne vem, ali so jo izvedli sami, ali od kod povzeli), ki kaže, da so med najbolj zaposljivimi vse drugo prej kot družboslovni kadri.
Je pa zanimivo, da so na straneh FDV ta članek povzeli kot nasprotovanje mitu/stereotipu nezaposljivosti družboslovcev; ni kaj, lepa tolažba. 🙂