Že dolgo se ni zgodilo, da bi se pri nas preko interneta motivirala taka množica, kot se je včeraj in danes zaradi t.i. “afere #trenirka”. Kolegi na Facebooku in Twitterju se slikajo v adidas trenirkah in tekmujejo, kdo bo imel bolj pristno z več belimi črtami, s kapuco in po možnosti iz šumeče tkanine. Med pobudniki raznih akcij in shodov na to temo vidim znance, za katere sem bil še do včeraj prepričan, da jih nobeno dogajanje s področja politike niti malo ne gane. Zdaj pa se že fotografirajo v #trenirka opravi in prijatelje vabijo na shode.
Zaradi specifične situacije po volitvah se je, kot vse kaže, tudi pri nas zgodilo nekaj podobnega, kot se je pred časom v Egiptu in drugje po Bližnjem vzhodu. Tako kot so imeli mladi v arabskem svetu preprosto vsega dovolj in niso mogli več stati ob strani in nemo opazovati, kako v njihovih državah vse samo nazaduje, je sporočilo afere #trenirka pri nas podobno: nekaterim stvarem je treba preprosto reči NE! Čeprav gre pri nas za bistveno drugačno situacijo, je po mojem motivacijska energija, ki napaja gibanje #trenirka, povsem enaka kot pri podobnih “Facebook gibanjih” drugje po svetu. Svet pač ni več takšen, kot je bil še včeraj. #trenitka je tako ime politične energije, ki je nikakor ne gre podcenjevati.
Mogoče je mene čas povozil, tako da moram priznati, da ne razumem, zakaj "trenirka" sproži to, da je "ime politične energije", ne sproži pa tega, vsaj po meni, marsikaj, kar je veliko bolj usodno za določene posameznike.
Ampak, evo tudi sam se pridružujem protestu, tako da to pišem oblečen v "trenirko".
problemi