V Objektivu sta Sašo Polanec in Tjaša Bartolj objavila članek z naslovom Trg dela: Se splača študirati? Nekaj odlomkov
Primerjava donosnosti v času kaže, da se je donosnost povečevala do leta 2004, ko je za visokošolsko izobrazbo znašala dobrih 11 odstotkov. Po tem letu je donosnost nazadovala, kar kaže, da se je trend po letu 2004 obrnil in je relativna ponudba diplomantov (v primerjavi z maturanti) rasla hitreje od rasti relativnega povpraševanja po diplomantih. Rezultat velja tako za gospodarstvo kot javni sektor, kar kaže, da ne gre zgolj za posledico sprememb plačne politike v javnem sektorju. Glede na vztrajno povečevanje števila diplomantov lahko po letu 2008 pričakujemo nadaljevanje upadanja donosnosti terciarnega izobraževanja.…Morda v nasprotju s pričakovanji je donosnost družbenih in poslovnih ved ter prava relativno visoka, saj so povprečne plače 19.587 evrov za moške in 14.369 evrov za ženske, stopnje donosa pa okoli 10 odstotkov.…Še več, donosnost teh programov je še vedno višja od donosnosti inženirskih poklicev (tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo) in poklicev s področja naravoslovja, matematike in računalništva. Tako je povprečna plača inženirjev znašala 19.060 evrov, inženirk pa 13.990 evrov, kar pomeni 10- oziroma 9,2-odstotno donosnost.
Nekako se ne morem znebiti občutka, da je uporabljen model bistveno poenostavljen in zanemarja pomembne segmente funkcioniranja trga dela.
Primer te logike: več inžinirjev = večja ponudba = nižje plače.
O možnosti: velika konkurenca inžinerjev = nova tržna niša = več dela za vse inžinerje
sploh ne govorijo….
Lahko pa gre tudi tako: več jezikoslovcev = manj inžinirjev = več inženirjev 🙂