Eseji in zgodbe o znanosti

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila?

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj.

Pobuda zanesenjakov, ki so jo poimenovali covid-19 sledilnik, brez dvoma velja za enega najboljših in najpomembnejših skupinskih projektov, kar jih je pri nas nastalo v času epidemije.

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.

Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.

Fotografija črne luknje velja za najbolj podrobno sliko makroskopske narave doslej. Ločljivost teleskopa, s katero so jo posneli, je skorajda neverjetna, saj ustreza napravi, s pomočjo katere bi lahko iz Ljubljane brali časopis, ki bi bil v New Yorku. Revija Science je fotografijo črne luknje razglasila za najpomembnejši dosežek znanosti v letu 2019.

Milan Vidmar je bil gotovo eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev prve polovice 20. stoletja. Ni veljal le za uglednega strokovnjaka s področja elektrotehnike in enega najboljših šahistov na svetu, imel je tudi veliko intelektualno širino in dober uvid v probleme takratne lokalne ter globalne družbe.

Ko so začeli izdelovati hitre ladje na propelerski pogon, se je pojavila težava, ki je sprva niso znali rešiti. Čeprav so znali zgraditi vedno močnejše motorje, ki so ladijske vijake vrteli vedno hitreje, so lahko na ta način hitrost ladje povečevali le do določene mejne hitrosti, nato pa napredka ni bilo več. Ugotovili so tudi, da začne propelerje, ki se zelo hitro vrtijo, skrivnostna sila razjedati, tako da se zelo hitro uničijo.

Ko se je Žiga Zois leta 1780 vrnil s potovanj po Evropi, je začel okoli sebe zbirati pomembne lokalne izobražence. Skupaj so si za cilj zadali, da v javno življenje pripeljejo razsvetljenske ideje. Ključno pri teh prizadevanjih je bilo, da jezik neizobraženih kranjskih kmetov preoblikujejo v jezik, ki bo v upravnem, gospodarskem in kulturnem življenju enakovreden drugim večjim jezikom.

Med prazniki okoli novega leta 1933 so se v pariški kavarni srečali trije mladi filozofi. Simone de Beauvoir in Jean-Paulu Sartru se je pri pogovoru pridružil še njun znanec Raymond Aron, ki jima je z navdušenjem začel pripovedovati, da se je v Nemčiji seznanil s povsem novim pristopom k filozofiji.

Milan Vidmar, eden prvih profesorjev Univerze v Ljubljani, je v svojih Spominih opisal Ljubljano, kakršna je bila v času njegove mladosti. Danes se malokdo sploh še zaveda, da so imele ljubljanske ulice tedaj imena na tablicah izpisana le v nemščini, prav tako je: »v tistih časih vsa 'boljša' slovenska Ljubljana govorila neki mešani slovensko-nemški jezik«.