Šund znanost

Na radarskih slikah padavin lahko občasno opazimo nenavadne koncentrične kroge. Ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev padavin.

Kako se nizozemska raziskovalka Elisabeth Bik bojuje proti lažni znanosti

Obnašamo se, kot da se kot ljudje nismo sposobni odgovorno odločati drugače, kot da sledimo zelo preprostim algoritmom.

Da je konstruktivno soočanje mnenj v jasnosti sploh mogoče, se moramo vsi udeleženi vnaprej strinjati glede okvira, v katerem poteka debata.

Kaj so temeljne vrednote znanosti? Katera so najpogostejša odstopanja od temeljnih načel? Kakšno je stanje v Sloveniji? Katere so glavne globalne pobude za izboljšanje razmer?

Tako kot pri družinskem nasilju tudi dejavniki akademske nekulture pri izpostavljenih osebah slej kot prej spodkopljejo samozavest ter občutek integritete in avtonomije; osebe pasivizirajo in pahnejo v priučeno nemoč, zaradi katere iz situacije težko odidejo oz. se ji postavijo po robu.

Komisija že vrsto let opozarja na sistemske ovire pri uveljavljanju načela enakosti spolov in vpeljavi etičnih standardov, predlaga rešitve, ki pa se žal zelo počasi, prepočasi ali pa sploh ne implementirajo. Tako da komisijo čaka še veliko dela.

Besedilo uvodne predstavitve na posvetu Etika v znanosti: O čem in zakaj akademska skupnost molči, ki je v organizaciji Komisije za enake možnosti na področju znanosti potekal 4. 3. 2021.

Od kolegov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic dobivam vedno pogosteje “prijazna” opozorila, da sicer dobro in zanimivo pišem o znanosti, a da moji zapisi in komentarji o težavah in nepravilnostih, s katerimi se srečuje naša raziskovalna sfera, niso primerni.

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo.

Pred približno sto leti je Ernest Rutherford, ki velja za očeta atomske fizike, sprožil polemiko z izjavo, da se znanost deli na dve kategoriji, na fiziko in zbiranje znamk. Provokativno trditev vplivnega znanstvenika bi danes lahko preoblikovali v še bistveno bolj skrb vzbujajoče spoznanje: znanost je bodisi zbiranje točk bodisi je obsojena na to, da ostane neopažena.

V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo skrb vzbujajoč trend nagrajevanja ustvarjanja čim boljšega videza velike znanstvene produktivnosti, ne pa dejanskih vsebinskih znanstvenih dosežkov, ki so pomembni za napredek znanja.

Državni svetnik dr. Matjaž Gams je imel 24. maja v Državnem svetu predavanje, v katerem je postavil nekaj po njegovem mnenju znanstvenih tez o...

Predavanje prof. dr. Matjaža Gamsa, državnega svetnika za raziskovalno dejavnost, na posvetu Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? v Državnem svetu 24. maja 2018.

V reviji Mladina so objavili podrobno kritiko knjige Ideološki konstrukti o cepljenju, ki jo je napisala sociologinja Mateja Černič. S pomočjo študentov medicine, ki so združeni...

Včeraj je veliko vznemirjenja povzročila novica, da nekaj ključnih organizatorjev tekmovanj iz znanja, kot je recimo Društvo matematikov, fizikov in astronomov, na razpisu za...