Spoštovani uredniki,

v časopisu Večer ste 18.4.2020 objavili intervju novinarke Andreje Kutin Lednik z naslovom “Andraž Stožer in Matjaž Perc: Napovedali razvoj epidemije in se zmotili za – nič”. Precejšen del intervjuja z znanstvenikoma je motiviran z objavo članka intervjuvancev v reviji Frontiers in Physics – Social Physics (naslov: Forecasting COVID-19, avtorji: Matjaž Perc, Nina Gorišek Miksić, Mitja Slavinec, Andraž Stožer), ki ga v časopisu predstavite kot vrhunski znanstveni dosežek.

Bralce Večera bi radi opozorili, da je preprosto delati napovedi, zelo težko pa je narediti napoved, ki ji lahko zaupamo. Znanstveniki so prav zato obsedeni z ocenjevanjem napak svojih izračunov, saj je le napoved z jasnim intervalom zaupanja nekaj vredna. V obdobju pandemije covid-19 je bila javnost soočena z množico poskusov ekstrapolacije podatkov in z najrazličnejšimi matematičnimi modeli širjenja okužbe. Mnogi fiziki in matematiki so si izdelovali svoje domače programe za analizo podatkov, s katerimi so poskušali iz vsakodnevno objavljenega števila okuženih predvideti, kakšen bo trend naslednje dni.

Raziskava, ki jo izpostavite v intervjuju, je zelo podobna ekstrapolacijam podatkov, ki s(m)o jih doma izdelovali mnogi fiziki. Da bi presegla ljubiteljski nivo, bi morali avtorji oceniti vsaj napako svojih napovedi, prav tako bi morali s kako matematično ali statistično metodo oceniti veljavnost svojega modela, kar je pogoj, da bi ga lahko sploh resno obravnavali.

Pri napovedi števila okuženih so se avtorji raziskave tudi močno zmotili. Napoved okuženih za dva tedna naprej je pri ZDA napačna kar za 7-krat, pri Nemčiji za 3-krat, medtem ko je za Slovenijo in Iran zapisana projekcija skladna z dejanskimi številkami. Od vseh zapisanih napovedi izvemo v intervjuju le, da so se z modelom zmotili “za – nič”. Zakaj novinarka avtorjev raziskave ni povprašala tudi glede zmotnih napovedi? Ali še bolje, zakaj nista intervjuvanca predstavila bolj popolne slike o uspešnosti svojega modela?

Prav tako revija Frontiers in Physics, v kateri je bil članek objavljen, po kvaliteti ne sodi med vrhunske znanstvene revije. Glede na faktor vpliva je celo najslabša med vsemi revijami skupine Frontiers, objava članka v njej pa je plačljiva.

Založba Frontiers Media izpostavlja, da se zavezuje k spoštovanju smernic in priporočil uveljavljenih mednarodnih etičnih standardov in dobrih praks. To naj bi zagotovilo kvaliteten in neodvisen pregled člankov, transparentnost recenzentskega postopka, kot tudi razkritje konflikta interesov vseh vpletenih ter posebno natančno obravnavo člankov, ki jih v objavo naslovi urednik revije.

Zastavlja se nam vprašanje ali dr. Perc teh pravil ne pozna, saj je sočasno glavni urednik revije in prvi avtor na članku, ki sta ga v zelo kratkem času pregledala in v objavo sprejela njegova pomočnik v uredniškem odboru dr. Adriano Barra in doktorski študent Xingru Chen.

Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo. Neodvisni znanstvenik bo v večini primerov raziskavo pohvalil, morda tudi dodatno pojasnil in postavil v širši kontekst.

Lep pozdrav

dr. Jure Zupan, redni profesor fizike na Univerzi v Cincinnatiju
dr. Urša Opara Krašovec, znanstvena svetnica na Univerza v Ljubljani in nacionalni kontakt evropske mreže ENRIO (European network of Research Integrity Offices)
dr. Sašo Dolenc, Kvarkadabra


Odgovor urednika Večera (3.5.2020)

Spoštovani, 

hvala za vaše pismo. Naj vam takoj na začetku povemo, da se novinarji zavedamo, da je naše delo lahko in mora biti podvrženo kritiki, tudi ostri. A v tem primeru se z njo ne strinjamo. Še več: prepričani smo, da je Večer v času nevarnega in visoko nalezljivega novega koronavirusa svoje delo opravljal profesionalno, celovito, strokovno, proaktivno in je bralcem zagotavljal široko paleto informacij, tem, intervjujev, pogledov, komentarjev. Kar je pomembno v demokratični družbi, odprli smo prostor za razpravo o virusu, o katerem nismo vedeli veliko in še danes zdaleč ne vemo vsega. V Večeru so nastopali zelo različni sogovorniki, s katerimi smo epidemijo / pandemijo tematizirali iz zelo različnih zornih kotov. Ne trdimo, da so vse ocene, vsi komentarji točni, a najbrž boste priznali, da se o virusu še danes vsi skušaj z znanostjo in zdravstvom učimo. V ta okvir postavljamo tudi intervju z doktorjema znanosti Andražem Stožerjem in Matjažem Percem. 

Kljub vaši kritiki in negiranju njunega dela menimo, da je bil njun prispevek pomemben in vreden javne pozornosti. Kar se novinarskega dela Andreje Kutin, ki je intervju opravila, tiče, enako velja za še kakšen primer, sploh v času, ko so se stvari dnevno spreminjale, si preprosto ne predstavljamo preverjanja vsake raziskave še pri tretjem neodvisnem strokovnjaku, to je preprosto nemogoče, saj je slovenski akademski prostor premajhen, obenem pa najbrž vsebuje tudi kar nekaj sporov z ozadji, ki jih ne poznamo. Kot pravi novinarka Kutin: “Zame so bile vedno relevantne objave v znanstvenih revijah in tako nameravam delati še naprej. Z vsem spoštovanjem, menim, da gre tudi pri vztrajnem preizpraševanju dosežkov dr. Perca za ozadja, ki jih ne poznam dovolj, da bi jih lahko sodila, a hkrati si res ne želim, da se pri tem diskreditira Večer in mene kot novinarko. Tudi sogovornika v intervjuju govorita o tem, da se model ne dela, da zna nekaj česar ne zna, da je robusten in enostaven. Za akademsko razpravo vljudno prosim, da se obrnete na oba znanstvenika, novinarski del posla je bil opravljen korektno, tudi zavajanja bralcev ni bilo, vse kar je navedeno v tekstu drži.”

Za delom novinarke Andreje Kutin trdno stojimo, svojo poznavanje stvari in tem, ki jih obravnava, je že večkrat dokazala in potrdila. Tukaj bomo naredili piko in diskreditacijo zavrnili. Kar pa se tiče presojanja znanstvenega dosežka ali po vašem nedosežka, pa je pravo mesto za razpravo najbrž kje drugje: verjetno že osnovni bonton zahteva, da se z očitki obrnete tudi na člana Univerze v Mariboru. Kot mariborski časnik iz univerzitetnega mesta si bomo prizadevali, da bomo njihovo delo spremljali in tudi kritično obravnavali še naprej. 

Želim vam uspešno raziskovanje in delo, prepričan sem, da je bilo in bo še velikokrat opaženo in predstavljeno tudi v Večeru. 

Lepo pozdravljam, 

Matija Stepišnik
Odgovorni urednik Večera

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Gregor
Gregor
5 - št. mesecev nazaj

Zdravo, …sploh v času, ko so se stvari dnevno spreminjale, si preprosto ne predstavljamo preverjanja vsake raziskave še pri tretjem neodvisnem strokovnjaku, to je preprosto nemogoče… Kot lahko razberem nobeden intervjuvan strokovnjak ni bil neodvisen, tako da ne razumem kaj govorijo o tretjem neodvisnem strokovnjaku, če niti enega niso predstavili. Kot pravi novinarka Kutin: “Zame so bile vedno relevantne objave v znanstvenih revijah in tako nameravam delati še naprej. Pa vendar ni nepomembno kakšno znanstveno revijo novinar/ka izbere. Vsi vemo, da obstajajo slabe in dobre znan. revije. Kot ste tudi vi napisali faktor vpliva in koliko neodvisnih strokovnjakov je ta… Beri dalje »

Marta Klanjšek Gunde
Marta Klanjšek Gunde
5 - št. mesecev nazaj

Čestitam Kvarkadabri za utemeljeno kritiko članka, ki ga je nedvomno v dobri veri objavil Večer. Argumentirana kritika je ena od nalog odlične znanosti, kar je pomembno zlasti v kriznih časih in še posebno za dialog z novinarji, ki pišejo o znanstvenih dosežkih. Čudi me izjemna enostavnost članka v reviji Frontiers of Physics. Ambiciozno ime revije napoveduje premikanje meja fizike, objavljeni članek pa navaja le 3 silno enostavne formule, ki smo jih srečali že v srednji šoli. Torej je napovedovanje epidemije mogoče z uporabo tako preproste matematike in ga je potemtakem možno narediti z zgolj srednješolsko matematiko. Kako nenavadno blizu so… Beri dalje »

Jure Zupan
5 - št. mesecev nazaj

Dodajam se svoj komentar iz diskusije, ki smo jo imeli o clanku na Facebook-u. Da se po nepotrebnem ne izgubi… “Pomembno je jasno povedati, da to ni znanost. Saj je verjetno vsem, ki so pogledali sliko iz clanka to jasno, a ocitno si novinarka ni niti tega ogledala. Torej v farsi od napovedi na Fig. 1 v clanku je razpon v “napovedih” za ZDA za 12. april kar pet redov velikosti, za Slovenijo tri rede velikosti, itd… Da ne omenjam, da je sam “model” povsem neresen, na nivoju seminarske naloge. Nadalje, o samih stevilkah, ki so jih zapisali v 3.… Beri dalje »

kalkulator
kalkulator
5 - št. mesecev nazaj

V program ki je priložen originalnemu članku sem vstavil podatke o Impact factor-ju revije ki ga je objavila. Rezultati so sledeči: če se reviji pusti da nemoteno raste bo do konca tega meseca dosegla impact factor 250, če pa se upošteva dosledna pravila izolacije in omejevanja kontakta pa Impact factor pade pod 0 v naslednjih 3 dneh, in tam ostane.

Anonimni
Anonimni
5 - št. mesecev nazaj

Kaj pa napovedi so-avtorjev tega bloga?
https://twitter.com/MatjazLicer/status/1240283391376965633

Brane Slevec
Brane Slevec
5 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Anonimni

Avtor bloga, ki ga omenjaš (Matjaž Licer) pravzaprav ni ničesar napovedoval, prikazal je le graf (ki, kot je iz grafa razvidno, tudi ‘bazira’ na konstanti e) in zapisal, da je zanimivo, da se število pozitivnih testov, ki so ga razni napovedovalci prihodnosti razglasili za irelevantnega, tesno prilega logistični krivulji, ki v teoriji opisuje dinamiko epidemije. Tu ni kaj dodati, enačba n(t) v glavi grafa govori sama zase. Kurt Gödel in David Hilbert, dve slavni imeni matematike, sta se svojčas sporekla o tem, ali matematiko ustvarjamo ali jo ‘samo’ odkrivamo – ne vem več točno, kdo je zagovarjal katero stališče –… Beri dalje »

Brane Slevec
Brane Slevec
5 - št. mesecev nazaj

V socializmu smo se v sedmem ali osmem razredu OŠ pri računstvu učili, med drugim, tudi o limiti, mimogrede pa smo obdelali še konvergenco in divergenco, za primer pa smo uporabljali razne računske postopke, recimo kako nastanejo nekatera bolj znana števila ali konstante, recimo kako iz Fibonaccijevega zaporedja zaporednih števil niza konvergira in nastane število zlatega reza (a/b oz. b/a) ali kako iz produkta in vsote, bodisi i/n ali 1/n ali kombinacije obeh, ter produkta in vsote teh števil nastane Eulerjevo število, Napierjevo število, konstanta e …, ki (praviloma zelo uspešno) pojasni katerokoli rast, prirastek, obresti … to konstanto pa… Beri dalje »

Marta Klanjšek Gunde
Marta Klanjšek Gunde
5 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Brane Slevec

V naši podeželski osnovni šoli (tudi v socializmu bivše države) se prav gotovo nismo učili tako zapletenih stvari kot so limite, konvergence in divergence, zaporedja, … – te lepote matematike sem prvič slišala šele v višjih letnikih gimnazije. Morda se je tako zgodilo tudi novinarjem, ampak to ne opraviči umanjkanja kritičnosti. Še posebno pomembno pa je, da se akademska skupnost ustrezno odzove na take in podobne pavšalne članke, ki služijo hitremu nabiranju znanstvenih točk.

Brane Slevec
Brane Slevec
5 - št. mesecev nazaj

Spoštovana gospa – ne bi si upal z gotovostjo trditi, da je bila ta tema (limita …) del rednega učnega načrta; povsem mogoče, da sem vse skupaj ujel pri matematičnem krožku ali pač kje drugje. So me pa ta posebna števila, praštevila in zlasti univerzalno funkcionalne konstante vedno privlačile in sem hotel na vsak način razumeti, kako funkcionirajo in se spomnim, kako sem bil ves ponosen nase, ko sem raziskoval Fermatov veliki izrek in sem obenem potuhtal, da je seštevek kvadratnega korena iz dva in kvadratnega korena iz tri pravzaprav skoraj enak konstanti PI (razlika je cca 0.0046), oba kvadratna… Beri dalje »