Oznaka: Slovenija

Slovenske raziskovalke in raziskovalci imamo dovolj sprejemanja pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi.

Razmere na agenciji so kritične, saj informacijski mrk omogoča nenadzorovano porabo in zlorabo sredstev za znanost.

Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke v kratkem izboljšati, ostalim že dostopnim metrikam pa dati večjo veljavo.

Podobno kot se mora večina ljudi kdaj v življenju spopasti z resno krizo, se je prisiljena s hudimi težavami spopasti tudi marsikatera država. Vendar vsi pristopi k reševanju kriz niso enako učinkoviti.

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Podobno kot smo bili v preteklih desetletjih soglasni, da moramo svojo zakonodajo prilagoditi evropski, se moramo sedaj poenotiti, da se je treba prilagoditi na novo drugačno podnebje in začeti blažiti vzroke, ki povzročajo težave.

Zakaj takšne razlike v odnosu do epidemije med evropskimi državami, ki se po vrednotah prebivalcev ne razlikujejo prav dosti?

Osnutek nove Raziskovalne in inovacijske strategije je vsebinsko in oblikovno zelo slabo pripravljen ter idejno tako prazen, da težko predstavlja osnovo za nadgrajevanje.

V sestavku obravnavamo dejavnike, ki so pomembno vplivali na razvoj lokalne znanstvene skupnosti. Posebej izpostavimo: prenos akademske avtoritete od znanstvenih elit na algoritme, vzpostavitev tračnic za izvedbo akademskih karier, vznik nove znanstvene aristokracije ter razmah ideologije »odlične znanosti«.

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Zelo dobri smo v ustvarjanju videza, da nekaj delamo, hkrati pa se nam zdi dokaj nepomembno, če ima to, kar počnemo, dejanski smisel oziroma učinek.

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je hipotetični raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje možnosti za uspeh?

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

Oglašanje raziskovalk in raziskovalcev z argumentiranimi kritikami mora biti povod za razmislek o izboljšavah, nikakor pa ne sme biti kaznovano.

Kemijski inštitut pridobil nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta za izboljšavo metode urejanja genomov

Po predlogu novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti naj bi znanstvenike, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pustili na položajih le še do izteka tekočega financiranja, nato pa bi bili iz javnih sredstev lahko plačani največ 50%.